Jedro

Revizija stranke, ki jo je vložila sama, pa te pravice po določbah ZPP nima, ni dovoljena (2. odstavek 374. člena ZPP).

Prekluzivnega roka za vložitev revizije sodišče ne more podaljšati, saj je to zakonski rok, ki ni podaljšljiv.

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo naslednje tožbene zahtevke:

1. da se ugotovi, da je zastavna pravica po zastavni pogodbi, s katero je prvi toženec pridobil zastavno pravico pri solastninskem deležu četrto tožene, pri vl. št. 966 k.o..., pod Dn. št. 711/94, po sklepu Okrajnega sodišča v Škofji Loki z dne 31.5.1994 pod št. N 40/94, pravno neveljavna, 2. da se ugotovi, da je zastavna pravica po zastavni pogodbi z dne 13.4.1994, s katero je drugi toženec pridobil zastavno pravico pri solastninskem deležu četrto tožene, pri vl. št. 966 k.o..., pod Dn. št. 1602/94, pravno neveljavna, 3. da se ugotovi, da je zastavna pravica, ki jo je tretji toženec pridobil z vloženo izvršbo pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki, pri solastninskem deležu četrto tožene, pri vl. št. 966 k.o..., pravno neveljavna, 4. da Okrajno sodišče v Škofji Loki pri vl. št. 966 k.o... po uradni dolžnosti in pravnomočnosti te sodbe vknjiži izbris zastavnih pravic prvo in drugo tožene stranke pri solastninskem deležu četrto tožene stranke, pod. Dn. št. 711/94 in Dn. št. 1602/94, pod izvršbo, 5. da se ugotovi, da je sedaj izvršba, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki pod opr. št. I 5/95, nedopustna in nezakonita, 6. da sta stanovanjska stavba in garaža, vpisani v zemljiško knjigo pod z.k. telo I pri vl. št. 966 k.o..., sestavni del skupnega premoženja bivših zakoncev, to je tožnika in četrto tožene in 7. da so tožene stranke dolžne tožniku povrniti pravdne stroške.

Sodišče je tožniku naložilo plačilo stroškov prvo in drugotožene stranke.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in prvostopenjsko sodbo razveljavilo glede 1., 2., 4., 6. in 7. točke in glede pravdnih stroškov, ki jih je tožnik dolžan povrniti prvo in drugo toženima strankama ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zavrnilo je njegovo pritožbo glede 3. in 5. točke in v tem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje je 18.6.2002 vložil tožnik osebno in z njo izpodbijal odločitev pritožbenega sodišča v zavrnilnem delu. Uveljavljal je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi zahtevkoma pod 3. in 5. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje. V reviziji je navajal, da obremenitev skupnega premoženja za terjatev tretje toženca ni možna, saj deleži na skupnem premoženju še niso določeni ter da ni pravilno stališče pritožbenega sodišča, da tožnik nima interesa za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

Po pozivu sodišča prve stopnje, da lahko tožnik v nadaljnjem roku 60 dni vloži revizijo po pooblaščencu, ki je odvetnik, je tožnik 4.9.2002 vložil še en izvod svoje revizije, ki jo je z žigom opremil odvetnik in predložil njegovo pooblastilo.

Reviziji sta bili vročeni toženim strankam, ki nanju niso odgovorile, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Reviziji nista dovoljeni.

Revizija je izredno pravno sredstvo in ZPP predpisuje pogoje, kdo, kdaj in kako jo sme vložiti. Tretji odstavek 86. člena ZPP tako določa, da sme v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravljati pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.

Četrti odstavek tega člena sicer določa izjemo pravila obveznega odvetniškega zastopanja tako, da sme tista pravdna stranka, ki ima sama opravljen pravniški državni izpit, tudi sama vložiti revizijo, vendar ta izjema v tem primeru ne pride v poštev. Tožnik ni ne v reviziji, ne med postopkom zatrjeval ali predložil dokaze o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit. Revizija stranke, ki jo je sama vložila, pa te pravice po določbah ZPP nima, ni dovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP).

Revizija, ki jo je tožnik po pooblaščencu vložil 4.9.2002, pa je prepozna. Sodba sodišča druge stopnje je bila tožnikovemu pooblaščencu vročena 23.5.2002. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 367. člena ZPP). Rok za vložitev revizije določa ZPP, torej je to zakonski rok in ni podaljšljiv. Tega, da je tožnik 18.6.2002 vložil revizijo osebno in ne po pooblaščencu tudi ni mogoče šteti za pomanjkljivost v sm-islu 108. člena ZPP. Zato sodišče prve stopnje s pozivom, da lahko tožnik v dodatnem roku vloži revizijo po pooblaščencu, prekluzivnega roka za vložitev revizije ne more podaljšati. Revizija, ki jo je tožnik vložil 4.9.2002, torej po izteku 30 dnevnega roka iz prvega odstavka 367. člena ZPP, je zato prepozna.

Revizijsko sodišče je reviziji zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.