Jedro

Najemnik poslovnih prostorov, ki ostane v teh prostorih tudi po poteku časa, za katerega ima sklenjeno najemno pogodbo, ima posestno varstvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu, to je v 2. in 4. odst. izreka, razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (v katerem je nepravilno navedeno, da gre za sodbo) zavrnilo tožbeni zahtevek, da se ugotovi motenje, ki naj bi ga povzročila tožena stranka s tem, ko je v objektu, ki ga je imela v posesti tožeča stranka, odklopila električno energijo. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 3.200,00 SIT.

Tožeča stranka se je zoper sklep sodišča prve stopnje pritožila iz vseh pritožbenih razlogov 353. člena ZPP. Poudarja, da je sodišče prve stopnje kot nesporno ugotovilo, da je bila tožeča stranka posestnik poslovnih prostorov, in da je dne 26.1.1994 odklopila električno energijo. To pa pomeni, da je ugotovilo, da je motenje nastalo in da je tožečo stranko v posesti motila tožena stranka.

Nepravilno pa je sodišče prve stopnje zaključilo, da dejanje tožene stranke ni bilo samovoljno.

Tako ne drži dejstvo, da je odklop električne energije tožena stranka opravila v okviru dejavnosti za rušenje in da je o tem obvestila tožečo stranko. Tega dejstva ni dokazovala, sodišče pa je navedbe sprejelo povsem nekritično. V kolikor bi tožena stranka odpravila odklop v okviru rušitvenih del, ta odklop ne bi trajal dva meseca, temveč nekaj dni. Treba je ugotoviti, da še do danes tožena stranka ni opravila nobenega rušitvenega dela. Presenetljivi so zaključki sodišča, da bi se morala tožeča stranka zavedati, da lahko pride do motilnih dejanj, ko je uporabljala poslovni prostor po poteku najemne pogodbe in da dejanje tožene stranke ni bilo samovoljno. S takim stališčem sodišče naravnost napotuje na uveljavljanje pravic izven zakonitih zmožnosti.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbi je možno v celoti pritrditi. Iz izpodbijanega sklepa dejansko izhaja, da je sodišče kot nesporna dejstva med strankama ugotovilo: - da tožeča stranka kot posestnik uporablja sporne poslovne prostore, - da je 26.1.1994 prišlo do odklopa električne energije in - da je tožena stranka naročila odklop električne energije.

Sodišče je nadalje povsem pravilno razlagalo možnosti tožene stranke, da s tožbo zahteva izpraznitev spornih poslovnih prostorov zaradi poteka časa najema, ko se tožeča stranka ni prostovoljno izselila.

Kljub temu je hkrati ocenilo, da ravnanje tožene stranke ni bilo samovoljno, ker naj bi odklop opravila v okviru rušitvenih del. Pritožba utemeljeno opozarja, da v spisu ni podatkov o rušitvenih delih, in da je sodišče sprejelo zgolj navedbe tožene stranke o rušenju spornega objekta. V tem delu razlogov izpodbijanega sklepa ni možno preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje je izpodbijani del sklepa razveljavilo na podlagi določila 1. odstavka 369. člena ZPP in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Okoliščina, da tožeča stranka ni izpraznila poslovnih prostorov v skladu z določili najemne pogodbe, še ne pomeni sama zase že zlorabo zaupanja, o čemer govori določilo 2. odstavka 78. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ št. 6/80 - 36/90, v nadaljevanju ZTLR). O situaciji, kot je sporna, govori 1. odstavek omenjenega člena, kjer je določeno, da daje sodišče pravno varstvo pred motenjem glede na zadnje stanje posesti, pri čemer se ne upošteva pravni naslov posesti. Ta je za tožečo stranko (najbrž) res prenehal s potekom najemne pogodbe, vendar to dejstvo za odločanje o zahtevku ni pomembno, prav zaradi določila 1. odstavka 78. člena ZTLR.