Jedro

Pritožnik (zakoniti dedič) je postavil izločitveni zahtevek, do katerega se drugi zakoniti dedič, ki se je priglasil k dedovanju in sprejel dediščino, ni opredelil. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožnika napotilo na pravdo, saj obstaja spor o obsegu zapuščine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

_Dosedanji potek postopka_

1. Na zapuščinski obravnavi 29. 9. 2021 se je zakonita dedinja A. A. odpovedala dedovanju. Zapustnikova sinova B. B. in C. C. ter zapustnikova žena D. D. so se priglasili k dedovanju in podali izjave, da sprejemajo dediščino, zato je sodišče prve stopnje s sklepom o dedovanju z dne 29. 9. 2021 razglasilo, da vsakemu od teh zakonitih dedičev pripada 1/3 zapuščine. Zoper ta sklep se je pritožil B. B. Trdil je, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je na naroku dal izločitveni zahtevek za nepremičnine. Sodišče prve stopnje je 21. 2. 2022 opravilo narok, na katerega sta pristopila B. B. in žena zapustnika.

_**Odločitev sodišča prve stopnje**_

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se B. B. (v nadaljevanju pritožnik) napoti na pravdo, da s tožbo zoper zakonita dediča D. D. in C. C. uveljavi zahtevek, da je nepremičnina s hišo na naslovu ..., njegova last do 2/3 in zato ne sodi v zapuščino (I), da mora pritožnik tožbo vložiti v roku tridesetih dni po pravnomočnosti sklepa in o vložitvi tožbe obvestiti sodišče (II), da se zapuščinska obravnava prekine do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, da v primeru, če tožba v postavljenem roku ne bo vložena, zahtevka pritožnika sodišče prve stopnje ne bo upoštevalo (III).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

3. Pritožnik v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

4. Ugotovitve sodišča ne držijo. Zapustnikova žena je izločitveni zahtevek priznala, dedič C. C. pa se do tega zahtevka ni opredelil. Odločitev sodišča, da se pritožnika napoti na pravdo, je zato preuranjena in nepotrebna.

_**Odločitev o pritožbi**_

5. Pritožba ni utemeljena.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

6. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD)).

7. Če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, mora sodišče ravnati v skladu s pravili o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotiti dediče na pravdo (210., 211. in 212. člen ZD).

8. Pritožnik je postavil izločitveni zahtevek, do katerega se zakoniti dedič C. C. ni opredelil, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je pritožnika napotilo na pravdo, saj obstaja spor o obsegu zapuščine. Pritožba tudi spregleda, da se je C. C. na naroku 29. 9. 2021 priglasil k dedovanju in sprejel dediščino.1

9. Sodišče prve stopnje je na naroku 21. 2. 2022 sledilo predlogu pritožnika in narok preložilo, ker je pritožnik trdil, da bodo zakoniti dediči sklenili dedni dogovor. Kasneje je predlagal podaljšanje roka za petnajst dni in tudi v tem roku ni obvestil sodišča prve stopnje, da bi dediči sklenili dedni dogovor. Tega tudi ne zatrjuje v pritožbi. Že iz teh razlogov je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

10. Izjava zapustnikove vdove v odgovoru na pritožbo je sporna2 in terja, da se od te dedinje ugotovi prava volja v zvezi z izločitvenim zahtevkom pritožnika.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

1 Glej l. št. 25 in sklep o dedovanju z dne 29. 9. 2021 ter pritožbo pritožnika zoper sklep o dedovanju. 2 Glej l. št. 44.