Jedro

Izvršbe za izterjavo stroškov stečajnega postopka ni moč dovoliti na podlagi verodostojne listine.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se predlog upnika za izvršbo zavrne. Svojo odločitev je oprlo na čl. 111/1 Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL), ki določa, da od dneva začetka stečajnega postopka proti dolžniku ni mogoče dovoliti prisilne izvršbe niti ukrepov zavarovanja.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik zaradi nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da terjatev upnika predstavlja strošek stečajnega postopka, saj je nastala po začetku stečajnega postopka. Stečajni postopek se je začel 27.07.1998, terjatev upnika pa se nanaša na plačilo računov za telefonske storitve za mesece XI., XII./98 ter I., II., III./99. Prepoved izvršbe pa ne velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka (čl. 111/4 ZPPSL). Pritožnik predlaga, naj višje sodišče sklep o ustavitvi izvršbe v celoti razveljavi in odloči, da se postopek izvršbe opravi.

Pritožba ni utemeljena.

Upnik sicer pravilno navaja, da po določbi 4. odst. 111. čl. ZPPSL prepoved izvršbe ne velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka. Vendar pri tem ne upošteva, da so izvršilni naslovi taksativno našteti v 2. odst. 17. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Verodostojne listine, na podlagi katere je v konkretnem primeru upnik predlagal izvršbo, pa med njimi ni. Ker torej verodostojna listina ni izvršilni naslov, zanjo določba 4. odst. 111. čl. ZPPSL ne velja.

Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določila ZPPSL in ZIZ, ko je predlog za izvršbo zavrnilo, ker tudi niso podane druge postopkovne kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP/99 v zvezi s 366. čl. ZPP/99 in 15. čl. ZIZ), je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.