Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko transakcijo, pri kateri ni prišlo do finančne koristi prejemnika računa (kupca v sistemu DDV), opredelimo kot dejanje, ki predstavlja zlorabo davčnih predpisov.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali lahko transakcijo, pri kateri ni prišlo do finančne koristi prejemnika računa (kupca v sistemu DDV), opredelimo kot dejanje, ki predstavlja zlorabo davčnih predpisov?

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-56/2015-EPIS-14-08-520-20 z dne 30. 11. 2015, s katero je bil tožnici dodatno odmerjen davek na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) za davčno obdobje od 1. 8. do 31. 8. 2009 od davčne osnove 308.000,00 EUR po stopnji 20% v znesku 61.600,00 EUR in pripadajoče obresti v znesku 4.697,59 EUR. Odločeno je bilo tudi o roku za plačilo, začetku teka zamudnih obresti, stroških postopka in nesuspenzivnosti pritožbe. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT 499-16-16/2016 z dne 29. 6. 2016, pritožbo tožnice zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe, ki jo je Upravno sodišče izdalo v ponovljenem sojenju po razveljavitvenem sklepu Vrhovnega sodišča X Ips 221/2017 z dne 16. 11. 2019, je Upravno sodišče navedlo, da tožnici na podlagi računa IR9-0020 z dne 5. 8. 2009, prejetega v zvezi s prodajno pogodbo z dne 6. 7. 2009, za mesec avgust 2009 ne gre pravica do odbitka vstopnega DDV, ker gre za zlorabo davčnih predpisov. Razen neupravičene davčne ugodnosti v obliki pridobitve pravice do odbitka vstopnega DDV, predmetna in z njo povezane transakcije namreč niso imele ekonomskega namena oziroma ekonomske logike.

3. Tožnica je zoper sodbo Upravnega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da revizijo dopusti v zvezi s štirimi navedenimi vprašanji, katerih pomembnost utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in s pomenom za razvoj sodne prakse. Trdi tudi, da odločitev Upravnega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 6. Gre za pomembno pravno vprašanje, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo in je hkrati pomembno za enotnost in razvoj sodne prakse. Vrhovno sodišče bo namreč lahko presojalo, ali oziroma v katerih primerih je odbitek vstopnega DDV pri transakciji v splošnem sistemu DDV in v zvezi z zagotavljanjem davčne nevtralnosti mogoče šteti za (nedovoljeno) finančno korist, ki naj bi jo z zlorabo davčnih predpisov zasledoval prejemnik računa kot kupec v sistemu DDV.

7. Sodna praksa Vrhovnega sodišča glede zastavljenega vprašanja se še ni jasno oblikovala, odgovor pa se nedvomno nanaša na širok krog davčnih zavezancev in na veliko število primerov ter s tem tudi na bodočo davčno upravno in sodno prakso. Zato je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo. Glede drugih vprašanj revizije ni dopustilo, saj za dopustitev niso bili izpolnjeni zakonski pogoji.