Jedro

V 3. alineji prvega odstavka 21. člena pogodbe o zaposlitvi je določeno, da ima v primeru, če je razrešen pred potekom mandata, pravico do odpravnine v višini šestkratnika zneska zadnje bruto plače, če mu preneha mandat na njegovo željo in ob pozitivni oceni pristojnega organa o njegovem delu. Edini pogoj za plačilo odpravnine v primeru predčasnega prenehanja mandata na željo direktorja je pozitivna ocena njegovega dela, in ne rezultati poslovanja. Okoliščina, da nov družbenik tožnika ni odpoklical in je želel, da še naprej opravlja funkcijo direktorja ter mu ni želel skrajšati odpovednega roka, ne pomeni, da je podana pozitivna ocena o tožnikovem delu s strani pristojnega organa.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe, toženi stranki pa je dolžna v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.023,89 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo odpravnine v višini 81.750,00 EUR in tožniku naložilo, da toženki povrne stroške postopka v višini 3.341,92 EUR.

2.Tožnik se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Izpostavlja, da je bil pogoj, da se odpravnina v primeru prenehanja mandata na njegovo željo izplača, če je podana pozivna ocena pristojnega organa o njegovem delu, vključen v pogodbo o zaposlitvi na željo nemške družbe A., ki je v družbo res vstopila šele po ustanovitvi toženke, a je bila to njena zahteva. Meni, da se pogoja ne sme upoštevati, ker je nejasen. Ni določeno, kdo je pristojen organ, na kakšni podlagi takšna ocena temelji, niti ni določena obveznost pristojnega organa, da izdela oceno. Ker ni opredeljeno, kdo je pristojni organ, je pogoj nemogoč in se pri presoji ne sme upoštevati. Če se šteje, da je pristojni organ skupščina družbenikov, pa se pogodbe ne sme interpretirati na način, da se zahteva, da tožnik prosi za izdelavo ocene dela. To iz pogodbe ne izhaja, prav tako niso predvidene posledice, če ocena ni podana. Izdelava ocene dela je dolžnost toženke, ki bi po prejemu odstopne izjave morala poskrbeti za izdelavo ocene. To velja še posebej, ker je ocena predvidena za primer prenehanja mandata na željo tožnika in je jasno, da ni pričakovati, da bi bila v takem primeru izdelana pozitivna ocena. Ker toženka ni izdelala ocene, prav tako ni bila podana negativna ocena, se šteje, da je bila izdana pozitivna ocena. Da je bila ocena pozitivna, izhaja že iz dejstva, da po menjavi lastništva, vstopu B. d. o. o., tožnika niso zamenjali. Direktor družbenika je izpovedal, da dela tožnika niso ocenili kot neuspešnega in niso razmišljali o njegovi menjavi. Tudi tožnik in njegova sestra, ki sta bila pred tem družbenika toženke, sta ocenila delo tožnika kot pozitivno. Da je bilo delo tožnika pozitivno, izhaja tudi iz dejstva, da mu toženka po prejemu odstopne izjave ni želela skrajšati odpovednega roka in je želela, da nadaljuje z delom direktorja. Stališče sodišča, da ni izkazana pozitivna ocena tožnikovega dela, je tako zmotno. Napačna je tudi presoja, da je ocena vezana na pozitivno poslovanje oziroma da delo ni bilo pozitivno zaradi postopka prisilne poravnave. Prisilna poravnava je bila posledica zahtev bank, da se k toženki priključi vse družbe iz skupine C., ki so bile v slabem finančnem položaju. Toženka je v prisilni poravnavi poslovala z dobičkom, tudi sicer pa pogodba določa pogoj pozitivne ocene dela, in ne pozitivnega poslovanja. Predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahtevku v celoti ugodi. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka nasprotuje pritožbenim navedbam, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in pri preizkusu po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ter pravilno zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo odpravnine.

6.Tožnik je bil zaposlen pri toženki kot direktor družbe na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 12. 1997. V 3. alineji prvega odstavka 21. člena pogodbe o zaposlitvi je določeno, da ima v primeru, če je razrešen pred potekom mandata, pravico do odpravnine v višini šestkratnika zneska zadnje bruto plače, če mu preneha mandat na njegovo željo in ob pozitivni oceni pristojnega organa o njegovem delu. Tožnik je dne 25. 1. 2022 podal odstopno izjavo, zato od toženke zahteva plačilo odpravnine v višini šestkratnika zadnje bruto plače, pri čemer ni sporno, da ni bila izdelana pozitivna ocena o tožnikovem delu.

7.Nepomembno je, zakaj je bil v pogodbo o zaposlitvi vključen pogoj pozitivne ocene o delu tožnika za izplačilo odpravnine v primeru, če mu mandat predčasno preneha na njegovo željo. Takšen pogoj je bil vključen v pogodbo o zaposlitvi, tožnik pa se je s tem strinjal, saj je podpisal pogodbo o zaposlitvi. Pogoj iz 3. alineje prvega odstavka 21. člena pogodbe o zaposlitvi je jasen in določen. Toženka je družba z omejeno odgovornostjo, kar pomeni, da je edini pristojni organ za izdelavo ocene dela direktorja skupščina družbenikov. Družbo z omejeno odgovornostjo namreč zastopa poslovodja (prvi odstavek 515. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1), ki posledično ne more podati ocene lastnega dela. Poleg poslovodje ima družba z omejeno odgovornostjo le še družbenike, ki sprejemajo sklepe (odločajo) na skupščini (prvi odstavek 507. člena ZGD-1), saj oblikovanje nadzornega sveta ni obvezno (prvi odstavek 514. člena ZGD-1).1 Pritožbeno vztrajanje, da ni jasno, kdo je pristojen za podajo ocene tožnikovega dela, je tako neutemeljeno. Pritožbene navedbe, da ni določeno, na kakšni podlagi temelji ocena, pa predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP).

8.Pozitivna ocena dela direktorja, podana s strani pristojnega organa, ne predstavlja nemogočega pogoja, kot to neutemeljeno navaja pritožba. Pogoj je nemogoč le, če objektivno ne more nastopiti,2 tožnik pa niti ne pojasni, zakaj bi bilo objektivno gledano nemogoče, da bi družbeniki podali oceno dela direktorja. Pritožbene navedbe, da zaradi podane odstopne izjave ni za pričakovati, da bi bila podana pozitivna ocena dela, so neutemeljene. To bi lahko (morebiti) držalo le v primeru krivdne razrešitve tožnika z mesta direktorja toženke. Poleg tega tožnik sam navaja, da je bil nov družbenik zadovoljen z njegovim delom.

9.Pogodba o zaposlitvi ne določa, ali mora za izdelavo ocene dela zaprositi tožnik ali pa jo mora izdelati toženka samoiniciativno, kar pomeni, da lahko oceno izdela toženka po lastni iniciativi, prav tako lahko izdelavo ocene zahteva tožnik, ki pa tega ni storil.3 Ker pozitivna ocena ni bila izdelana, se o njenem obstoju ne more sklepati na podlagi konkludentnih ravnanj toženke oziroma odsotnosti negativne ocene. Okoliščina, da nov družbenik tožnika ni odpoklical in je želel, da še naprej opravlja funkcijo direktorja ter mu ni želel skrajšati odpovednega roka, ne pomeni, da je podana pozitivna ocena o tožnikovem delu s strani pristojnega organa. Ne držijo niti pritožbene navedbe, da pogodba o zaposlitvi ne predvideva posledic, če ocena ni podana. Posledica je, da niso izpolnjeni pogoji za plačilo odpravnine.

10.Pritožba pravilno izpostavlja, da je edini pogoj za plačilo odpravnine v primeru predčasnega prenehanja mandata na željo direktorja pozitivna ocena njegovega dela, in ne rezultati poslovanja. Slednje je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, čeprav se je po nepotrebnem opredeljevalo tudi do tožnikovih navedb o pozitivnem oziroma uspešnem poslovanju toženke. Iz izpodbijane sodbe jasno izhaja, da je zahtevek za plačilo odpravnine zavrnjen, ker tožnik ni dokazal, da razpolaga s pozitivno oceno svojega dela, in ne zaradi postopka prisilne poravnave toženke. Ker navedbe o uspešnosti poslovanja, dobičku in razlogih za prisilno poravnavo iz že pojasnjenih razlogov niso odločilnega pomena za odločitev, se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb in ugotovitev sodišča prve stopnje s tem v zvezi ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP).

11.Tožnik ni dokazal, da bi bili za plačilo odpravnine izpolnjeni vsi pogoji iz 3. alineje prvega odstavka 21. člena pogodbe o zaposlitvi, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov zahtevek in mu naložilo plačilo stroškov postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožba tožnika je posledično neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

12.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe, toženki pa je dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP in Odvetniško tarifo priznalo stroške za odgovor na pritožbo v višini 1.375 točk in materialne stroške v višini 23,75 točk, skupaj 1398,75 točk. Upoštevajoč vrednost odvetniške točke (o,60 EUR) in 22 % DDV znašajo stroški toženke, ki ji jih mora povrniti tožnik, 1.023,89 EUR.

-------------------------------

1Družba z omejeno odgovornostjo ima lahko nadzorni svet, vendar le, če družbena pogodba to določa, družbena pogodba toženke pa tega ni določila (B1).

2Prim. N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2003, 1. knjiga, str. 383.

3Ker tožnik niti ni zahteval izdelavo ocene dela, so brezpredmetne navedbe, da pogodba ne predvideva mehanizma, ki omogoča izdajo ocene dela.