Jedro

V kolikor se tožena stranka s stroškovno odločitvijo sodišča prve stopnje v sodbi ni strinjala, bi lahko zahtevala njeno spremembo s pravnim sredstvom zoper sodbo, česar pa ni storila. Pozneje teh istih stroškov, o katerih je bilo odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje, in tudi ne morebitnih drugih stroškov postopka na prvi stopnji, tožena stranka ne more več zahtevati v povrnitev. Ker pa je to zahtevala in je sodišče prve stopnje temu zahtevku z izpodbijanim sklepom ugodilo, je glede na zgoraj pojasnjeno odločilo o predmetu, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zavrže zahteva tožene stranke za odmero dodatnih stroškov postopka z dne 15.4.2009. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 81,46 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 250,38 EUR pravdnih stroškov, kar predstavlja toženi stranki odmerjeno sodno takso za odgovor na tožbo in odgovor na pritožbo.

Zoper sklep se je v roku pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da zavrne predlog tožene stranke za plačilo pravdnih stroškov, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da če je toženec res že 16.4.2009 priglasil dodatne pravdne stroške, bi moralo sodišče prve stopnje o njih odločiti že takrat, to je ob zaključku glavne obravnave. Sodne takse se namreč odmerijo in tudi morajo biti odmerjene takoj in s trenutkom, ko nastane taksna obveznost. Če slučajno niso odmerjene, je to krivda sodišča na eni strani, po drugi strani pa toženca, ker ni ustrezno reagiral in se proti ne odmeri sodne takse pritožil. Poleg tega je pravica zahtevati plačilo sodne takse za odgovor nad tožbo zastarala v smislu 1. odst. 9. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST), saj ta zastara v roku dveh let po preteku leta, v katerem bi bilo potrebno takso plačati. Služba za brezplačno pravno pomoč je oprostila tožnico plačila sodne takse, kar pomeni, da ne more in ne sme sodišče dejansko naložiti plačila tožencu odmerjene takse v breme tožnice. Edino, kar je sodišče pravilno odločilo, je, da ni naložilo tožnici še povračilo opominske takse.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe, potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Kot smiselno pravilno opozarja pritožba, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov postopka najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, in da mora sodišče o zahtevi za povrnitev stroškov odločiti v sodbi (3. in 4. odst. 163. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Tožena stranka je povrnitev stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje zahtevala s stroškovnikom, vloženem na glavni obravnavi dne 14.11.2007 in v prilogi B4, v katerem je zahtevala z navedbo „vse morebitne sodne takse“ tudi povrnitev sodne takse za odgovor na pritožbo, katera edina taksna obveznost njej je v postopku na prvi stopnji nastala. Sodišče prve stopnje je o stroških postopka na prvi stopnji odločilo s sodbo pod opr. št. P 189/2006, z dne 14.11.2007. V kolikor se tožena stranka s stroškovno odločitvijo sodišča prve stopnje v sodbi ni strinjala, bi lahko zahtevala njeno spremembo s pravnim sredstvom zoper sodbo, česar pa ni storila. Pozneje teh istih stroškov, o katerih je bilo odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje, in tudi ne morebitnih drugih stroškov postopka na prvi stopnji, tožena stranka ne more več zahtevati v povrnitev. Ker pa je to zahtevala in je sodišče prve stopnje temu zahtevku z izpodbijanim sklepom ugodilo, je glede na zgoraj pojasnjeno odločilo o predmetu, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 12. točka 2. odst. 339. čl. v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP.

Sodna taksa za odgovor na pritožbo pa je nedvomno strošek pritožbenega postopka in po določbi 1. odst. 165. čl. ZPP, v kolikor pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, kar je storilo v tem pravdnem postopku s pritožbo tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje, odloči tudi o stroških pritožbenega postopka. Tako je pritožbeno sodišče v svoji sodbi pod opr. št. II Cp 523/2008, z dne 18.6.2008, ko je kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo tožeče stranke, odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka. Iz tega sledi, da je sodišče prve stopnje, ko je z izpodbijanim sklepom toženi stranki v povrnitev priznalo stroške sodnih taks za odgovor na pritožbo, tudi v tem delu odločilo o stvari, o kateri je bilo že pred tem odločeno.

Pritožbeno sodišče je zato, ker skladno določbi 2. odst. 355. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP na kršitev določb postopka iz 12. točke 2. odst. 339. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, pritožbi tožeče stranke ugodilo že v posledici zgoraj pojasnjene kršitve in posledično temu z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter kot nedovoljeno zavrglo zahtevo tožene stranke za odmero dodatnih stroškov postopka z dne 15.4.2009 (3. točka 365. čl. v zvezi z 2. odst. 354. čl. ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 2. odst. 165. čl. ZPP in je tožeča stranka, ki je s pritožbo uspela, upravičena do povračila ji pritožbenih stroškov od tožene stranke. Ti njeni stroški znašajo 81,46 EUR (125 odvetniških točk za sestavo pritožbe, 20 odvetniških točk za obvestilo stranki, povišano z 2 % materialni strošek in 20 % DDV, kar je 177,48 točke in ob vrednosti točke 0,459 EUR).