Jedro

Na nepremičnini družbene pravne osebe ni mogoče priposestvovati služnosti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi le glede stroškov in se sodba v stroškovnem izreku tako spremeni, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

V ostalem delu se pritožba zavrne in se sodba v glavni stvari potrdi.

Pritožnik sam trpi pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo negatornemu zahtevku in je tožencu naložilo opustitev voženj in prepoved nadaljnjih voženj preko veže v stanovanjski hiši S. ..., ki stoji na parc. št. ... k.o. C. Proti takšni sodbi se je pritožila tožena stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ni potrebe za nujno pot, saj ima pravico do vstopa do svojega solastnega deleža na parceli ..., ki je garaža. Služnost so pridobili že pravni predniki na osnovi kupne pogodbe. Če služnost ni bila vknjižena, se lahko vseeno izvršuje. Po denacionalizaciji je prišlo do skupne lastnine in etažne lastnine med več lastniki. Zmotna je ugotovitev, da je na parceli ... in ... odmerjeno funkcionalno zemljišče, saj je bilo odmerjeno le stavbišče z dvoriščem. Posamezni stanovanjski dohodi niso urejeni. V bistvu gre za skupno funkcionalno zemljišče, zato je pravni režim treba urediti s pogodbo, če pa ni soglasja, pa urediti problem v nepravdnem postopku. Novi lastniki postavljajo sredi mesta razne pregrade in ne priznajo novih razmerij. F. je delno na svojem in delno na občinskem zemljišču naredil parkirišče, ter ostalim solastnikom in M. o. C. zaprl dovoze, enako ravnajo tožniki, zato je treba razmerja urediti v nepravdnem postopku. Glede stroškov pritožnik zatrjuje, da ni pravično, da tožena stranka povrne vse stroške tožeči stranki, saj ni izgubila s sorazmerno majhnim delom, ampak je uspela z več kot 50 %.

Pritožba v glavni stvari je neutemeljena.

Sodišče je pravilno ugodilo negatornemu opustitvenemu in prepovednemu zahtevku. Sodišče je pravilno ugotovilo naslednje dejansko stanje. Toženec živi z B. V., ki je lastnica parcel št. ... in ... Iz kopije načrta parcel (... in ...) je razvidno, da gre za samostojni parceli, ki mejita na parcelo tožnikov št. ... in sta v naravi dve zgradbi z dvoriščem. Obe parceli imata odmerjeno stavbno in funkcionalno zemljišče, zato ne drži trditev toženca, da funkcionalno zemljišče ni odmerjeno, zaradi tega ni bilo treba prekiniti postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja. Pravna podlaga negatorne tožbe je v čl. 99 Stvarnopravnega zakonika. Tožniki so solastnino dokazali s pravnomočnim sklepom o dedovanju pod ... Toženi stranki ne pripada služnost. Po pogodbi prednikov iz leta 1958 je res bila ustanovljena služnost prehoda skozi vežo, ki pa ni bila vknjižena, torej ni bila pridobljena.

Služnost je bila dogovorjena tudi v pogodbi z dne 29. 12. 2003 med tremi prodajalci posameznih stanovanj in V. B., vendar tudi ta služnost ni bila vknjižena.Četudi bi služnost leta 1958 bila vknjižena, bi zaradi upora pravne prednice S. F. prenehala po čl. 58 ZTLR, zaradi triletnega neizvrševanja. S. F. je leta 1960 postavila v vežo betonski steber, ki je bil odstranjen leta 1995. Sodišče je ugotovilo, da služnost nikoli ni bila priposestvovana, saj ni potekla 20 letna ali 10 letna priposestvovalna doba. Od leta 1960 do 2000 so bile nepremičnine v družbeni lastnini in se po čl. 55 ZTLR na nepremičninah družbene pravne osebe (O. C.) stvarna pravica ne more priposestvovati.

Leta 1995, ko je bil odstranjen steber, je dala S. F. začasno postaviti železno ograjo, kar so potrdili M. in J. F., ter D. K. Vožnje z avtomobili so bile zaradi ograje onemogočene. Po letu 1995 je S. F. odprla dovoz skozi vežo, vendar služnost voženj ni bila priposestvovana po čl. 217 SPZ, saj je bila tožba vložena že leta 2004, in ni preteklo 10 let priposetstvovalne dobe.

Po denacionalizaciji leta 2002 je bila vzpostavljena solastnina fizičnih in pravnih oseb, pa itak še tudi ni pretekla ponovna priposestvovalna doba.

Če pa toženec trdi, da gre za edini možen dostop, ker so ostali lastniki ostale dohode zaprli, lahko predlaga nujno pot. Glede na citirano dejansko stanje je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ki je že bilo citirano.

Sodišče je pravilno nakazalo na nujno pot v primeru, ko služnost ni bila priposestvovana ali pridobljena na osnovi vknjižbe, če tožena stranka še vedno trdi, da nima dostopa do svoje nepremičnine.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da služnost ni bila pridobljena z vknjižbo na osnovi pravnega posla. Služnost se lahko kljub temu izvršuje, dokler se lastnik ne upre, kar je storila tožeča stranka s tožbo pred potekom priposestvovalne dobe.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bil odmerjeno funkcionalno zemljišče za parceli št. ... in ..., saj tudi pritožnik trdi, da je bilo odmerjeno stavbišče z dvoriščem, kar pa je ravno funkcionalno zemljišče. Če pa tožena stranka meni, da ji pripada več funkcionalnega zemljišča, mora sprožiti ustrezen postopek.

Dohodi k posameznim stanovanjem niso predmet te pravde, pritožnik pa sam ugotavlja potrebo po sklenitvi pogodbe med etažnimi lastniki, oziroma sprožitev nepravdnega postopka.

Razpravljanje o tem, da drugi solastniki postavljajo razne ovire ob zgradbah (npr. F.) ne spada v to pravdo.

Utemeljeno pa je pritožbeno zatrjevanje, da tožena stranka ni dolžna povrniti vseh stroškov, saj ni uspela samo z neznatnim delom.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je vsaka stranka uspela z enim zahtevkom. Zahtevka sta enakovredna, saj je v enem primeru šlo za negatorni zahtevek zaradi voženj skozi vežo zgradbe, v drugem primeru pa je šlo za negatorni zahtevek glede parkiranja osebnega avtomobila na parceli. Obe stranki sta delno zmagali vsaka s sorazmerno enakovrednim zahtevkom, zato vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (čl. 154/II ZPP).

Pritožnik je uspel le glede pravdnih stroškov, glede glavne stvari pa je bila pritožba zavrnjena, zato sam trpi pritožbene stroške.