Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo s predlogom dolžnika za oprostitev plačila sodne takse za ugovor, ker mu predpisana izjava o premoženjskem stanju ni bila priložena, ravnati kot z nepopolno vlogo in ga najprej pozvati na njeno dopolnitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in priglaša pritožbene stroške.

Sodišču prve stopnje očita, da je storilo bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker izpodbijanega sklepa kljub izkazanem pooblastilnem razmerju ni vročilo njegovemu pooblaščencu. Sodišču prve stopnje tudi očita, da je storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker odločilnih razlogov ni mogoče vsebinsko preizkusiti, saj sploh ni navedb konkretnih zneskov ugotovljenih vrednosti nepremičnin, ne navedb za katere nepremičnine je sodišče sploh presojalo vrednost in kako. Navaja, da so vse njegove nepremičnine obremenjene s hipotekami in seštevek teh hipotek bistveno presega njihovo vrednost, zato so nepremičnine brez tržne vrednosti. Navaja, da je pridobitno nesposoben, iz nepremičnin ne pridobiva nikakršnega dohodka, niti jih zaradi vpisanih hipotek, ki bistveno presegajo vrednost nepremičnin samih, ne more prodati. Edini dohodek dolžnika je pokojnina v višini 400 EUR mesečno. Izpostavlja tudi, da sodišče prve stopnje od njega ni zahtevalo obrazca po Zakonu o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1).

3. Pritožba je utemeljena.

4. O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Stranka mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (v nadaljnjem besedilu: izjava o premoženjskem stanju), ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini. Izjava o premoženjskem stanju stranke iz četrtega odstavka prejšnjega člena vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini. Podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju, obliko obrazca, na katerem je treba izpolniti izjavo, in priloge, ki jih je treba priložiti obrazcu, predpiše minister, pristojen za pravosodje. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

5. Dolžnik utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje izpodbijani sklep vročiti njegovemu pooblaščencu, saj prvi odstavek 137. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu. Vendar je omenjena kršitev pravil postopka sanirana s pravočasno vložitvijo pritožbe zoper izpodbijani sklep.

6. Dolžnik glede na vsebino spisovnega gradiva utemeljeno pritožbeno izpostavlja, da ga sodišče prve stopnje ni pozvalo, naj predloži obrazec po ZST-1. Sodišče prve stopnje ni postopalo pravilno, ko dolžnika v nasprotju s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 ni pozvalo k predložitvi izjave o premoženjskem stanju, ampak je po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe v zemljiški knjigi in v podatkih GURS-a ter nato odločilo, da dolžnik ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje bi moralo s predlogom dolžnika za oprostitev plačila sodne takse za ugovor, ker mu predpisana izjava o premoženjskem stanju ni bil priložena, ravnati kot z nepopolno vlogo in ga najprej pozvati na njeno dopolnitev.

7. Zaradi storjene bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 in s 15. členom ZIZ, katera je vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve, saj sodišče prve stopnje ni celovito presojalo dolžnikovega premoženjskega stanja, kar dolžnik tudi pritožbeno izpostavlja, je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ker pritožbeno sodišče kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s prvim odstavkom 354. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ). Ker je bilo potrebno izpodbijano odločitev razveljaviti, iz že zgoraj navedenega razloga, se pritožbeno sodišče do nadaljnjih pritožbenih navedb ni posebej opredeljevalo.

8. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 12. člena ZST-1 dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks obravnavati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in ga najprej pozvati k ustrezni dopolnitvi predloga za taksno oprostitev.

9. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavke 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).