Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Aktivne vojaške osebe po prenehanju službe v JLA nimajo statusa zavarovanca po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in zato nimajo pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo po tem zakonu.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Republiškega zavoda za zaposlovanje z dne 12.2.1992, s katero je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za denarno nadomestilo za primer brezposelnosti. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da tožnik ni upravičenec do pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. V 1. odstavku 14. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije pa tudi ni podlage, ker po agresiji na Republiko Slovenijo ni bil opravljen prenos zadev iz JLA v TO Republike Slovenije.
Tožnik s tožbo izpodbija navedeno odločbo. Navaja, da je napačno stališče, da mu ne gre pravica do denarnega nadomestila med brezoselnostjo. Znanih mu je več primerov, ko je tožena stranka to pravico priznala starešinam nekdanje JLA. Tožena stranka je dejansko zavrnila izplačilo denarnga nadomestila med brezposelnostjo zaradi nedokazanih dejstev o njegovi krivdi za streljanje z minometi v Učnem centru ..., kot je bilo ugotovljeno že s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 4.3.1993. Za to streljanje pa tožnik ni odgovoren. Navaja še, da tudi sicer ni nikoli ničesar storil proti interesom Republike Slovenije, da je žena državljanka Slovenije, kot tudi oba njegova otroka. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi zeradi razlogov njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.
Tožba ni utemeljena.
Izpodbijana odločba je izdana na podlagi sodbe tega sodišča z dne 4.3.1993, s katero je bila prejšnja odločba tožene stranke z dne 10.6.1992 odpravljena zaradi tega, ker sta tožena stranka in pred njo organ prve stopnje zadevo obravnavala po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 in 12/92), ne da bi ugotovila in obrazložila, ali sploh obstaja veljavna pravna podlaga za to, da se tožniku, ki mu je prenehalo delovno razmerje v JLA, prizna status zavarovanca po navedenem zakonu.
V izpodbijani odločbi, izdani po navedeni sodbi tožena stranka ugotavlja, da tožnik nima statusa zavarovanca po navedenem zakonu. Tožena stranka tega sklepa o dejanskem stanju sicer ni obrazložila, je pa to stališče tožene stranke pravilno,zato sodišče meni, da navedena pomankljivost ne more vplivati na drugačno rešitev zadeve. V obravnavanem primeru namreč ni sporno, da je tožnik postal brezposeln in je uveljavljal denarno nadomestilo potem, ko mu je prenehalo delovno razmerje v nekdanji JLA. Pravno to področje ureja zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki velja od 16.2.1991 in temelji na načelih obveznega in pod določenimi pogoji tudi prostovoljnega zavarovanja (14. in 15. člen tega zakona). Navedeni zakon v 2. členu določa, katere organizacije, delodajalci in druge osebe zagotavljajo sredstva za dejavnost zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti; med temi osebami nekdanje JLA ni, kar je razumljivo, saj so bile pravice aktivnih vojaških oseb po prenehanju službe v JLA drugače urejene z določbami zveznega zakona o službi v oboroženih silah, ki jih Republika Slovenija po osamosvojitvi ni prevzela v svoj pravni red.
Pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti torej lahko uveljavi le zavarovanec po navedenem zakonu. Ker tožnik to ni bil, kar pravilno ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi, so brezpredmetne njegove navedbe v tožbi, da ni odgovoren za streljanje v Učnem centru ... in da tudi sicer ni nikoli deloval proti interesom Republike Slovenije.
Glede na obrazloženo je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).