Jedro

Stranka ima pravico do zastopanja pri vseh procesnih dejanjih sodišča, tudi pri ogledu z izvedencem. Nobenega dvoma ni, da odvetniku pripada nagrada tudi za takšno zastopanje, sicer pa je ta posebej predpisana v tar. št. 21/4. Sodišče prve stopnje je tožencema utemeljeno priznalo nagrado za sestavo pripravljalnih vlog, tudi za čas od 25. 3. 2022 dalje. Stranka ima pravico do izjave o vseh dejanskih in pravnih vidikih spora, vključno z izjavami svojega nasprotnika ter potekom in izidom dokazovanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (IV. točka izreka) potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po delnem umiku tožbe ustavilo postopek za 4.876,20 EUR. Nato je razsodilo, da morata toženca nerazdelno plačati tožnici 4.099,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku do zahtevanih 5.124,00 EUR pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Nazadnje je sklenilo, da mora tožnica tožencema plačati 412,42 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Tožnica se je pritožila zoper odločitev o stroških postopka. Sklicuje se na zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in tožencema naloži plačilo tožničinih pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je uspeh strank v postopku presojalo le ob upoštevanju višine tožbenega zahtevka, čeprav je pretežni del pravdnih stroškov nastal z dokazovanjem spornega temelja zahtevka. Po kriteriju ločenega obravnavanja temelja in višine zahtevka bi tožničin uspeh v pravdi presegel 70%. Tožnica graja tudi odmero stroškov tožencev. Sodišče jima je za narok dne 1. 12. 2021 priznalo previsoko urnino, upoštevaje 6. člen Odvetniške tarife. Neutemeljeno jima je priznalo nagrado za zastopanje pri ogledu z izvedencem. Tudi stroški za njune pripravljalne vloge od ključno od 25. 3. 2022 dalje niso bili potrebni, saj sta v teh vlogah toženca le ponavljala svoje prejšnje trditve. Razlog za drugo dopolnitev izvedenskega mnenja je bil izključno na strani sodišča, zato morata te stroške kriti toženca. Poleg tega toženca nista dokazala, da jima je dejansko nastal strošek iz naslova DDV.

3. Toženca v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev in obrazloženo nasprotujeta pritožbenim trditvam.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je končni uspeh pravdnih strank v pravdi pravilno ovrednotilo glede na razmerje med zahtevanim in prisojenim zneskom uporabnine. Zaradi prepletenosti dejanskih in pravnih vprašanj, ki se nanašajo na podlago in višino tožbenega zahtevka, njuno ločeno vrednotenje ne bi bilo ustrezno. Tudi v sodni praksi se ta kriterij, za katerega se zavzema pritožba, uporablja le izjemoma, kadar stroškovna odločitev sicer ne bi odražala dejanskega uspeha strank v pravdi.

6. Pritožba neutemeljeno graja odmero pravdnih stroškov.

7. Za porabljeni čas med zastopanjem na naroku 1. 12. 2021 je obema pravdnima strankama priznalo enako nagrado (400 točk). Pri tem ni kršilo predpisane omejitve iz prvega odstavka 6. člena Odvetniške tarife, po kateri gre odvetniku plačilo največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje. Glede na vrednost spora ta nagrada v obravnavanem primeru znaša 400 točk (tar. št. 21/1 veljavne tarife, enako tar. št. 20/1 prejšnje tarife).

8. Stranka ima pravico do zastopanja pri vseh procesnih dejanjih sodišča, tudi pri ogledu z izvedencem. Nobenega dvoma ni, da odvetniku pripada nagrada tudi za takšno zastopanje, sicer pa je ta posebej predpisana v tar. št. 21/4. 9. Sodišče prve stopnje je tožencema utemeljeno priznalo nagrado za sestavo pripravljalnih vlog, tudi za čas od 25. 3. 2022 dalje. Stranka ima pravico do izjave o vseh dejanskih in pravnih vidikih spora, vključno z izjavami svojega nasprotnika ter potekom in izidom dokazovanja. Neumesten je pritožbeni očitek, da sta toženca v teh vlogah le ponavljala svoje prejšnje trditve. Razlog za dopolnitev izvedenskega mnenja so bile pripombe pravdnih strank in ne domnevna napaka sodišča, kot poskuša prikazati pritožba. Končno je izvedenec upravičen do plačila le za dejansko opravljeno delo, sicer pa je sodišče tudi pri odmeri nagrade in stroškov za izvedensko delo dosledno upoštevalo Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.

10. Za uspešno uveljavljanje stroška DDV ni potreben dokaz, da je bil davek dejansko plačan, ampak zadošča dokaz o tem, da je odvetnik zavezanec za plačilo DDV.

11. Sodišče prve stopnje je po navedenem ustrezno porazdelilo stroškovno breme med pravdni stranki in pravilno odmerilo stroške postopka. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano stroškovno odločitev v sodbi prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 166. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).

12. Tožnica je s pritožbo propadla, medtem ko odgovor tožencev ni bistveno prispeval k odločitvi o pritožbi. Pravdni stranki zato nista upravičeni do povračila svojih pritožbenih stroškov, ampak jih morata kriti sami (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP).