Jedro

V konkretnem primeru bi sodišče lahko štelo, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, če bi se takoj po prejemu tožbe izselila oziroma stanovanje popolnoma izpraznila in vrnila ključe tožeči stranki in zahtevek pripoznala. Tožeča stranka je izvedela za zahtevek najpozneje, ko je prejela tožbo, kar je po podatkih spisa 13. 7. 2018, po lastnih navedbah pa je ključe poslala po pošti dne 21. 9. 2018. To je prepozno, da bi sodišče štelo, da ni dalo povoda za tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločitev o stroških (2. točka izreka) v izpodbijani sodbi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi pripoznave in naložilo toženi stranki izselitev in izpraznitev trisobnega stanovanja v stanovanjski hiši na naslovu ..., ter da ga praznega oseb in stvari izroči tožeči stranki. Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov 352,03 EUR.

2. Proti odločitvi o pravdnih stroških se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je vročilo vlogo toženi stranki in na to odločilo o zahtevku tožeče stranke, ne da bi toženi stranki dalo možnost odgovoriti na to pripravljalno vlogo. S tem je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj ji ni omogočilo ustreznega obravnavanja glede odločilnih dejstev v zvezi s pravdnimi stroški. Sodišče je odločilo izven naroka 21. 9. 2018, to je sedem dni od dne, ko je bila pripravljalna vloga vročena toženi stranki. S tem ji ni dalo možnosti, da nanjo odgovori. Vsebina listine z dne 9. 1. 2018 se sklicuje na izpraznitev nepremičnine parc. 1 k. o. X. in ne sporne nepremičnine. Zato je sodba v nasprotju z navedbami tožeče stranke iz pripravljalne vloge in je podana 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz 6. točke odločbe izhaja, da je tožeča stranka pozvala toženo, da izprazni in preneha uporabljati nepremičnino in to s pozivom z dne 9. 1. 2018 in da tega tožena stranka ni zanikala.

3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka pripoznala glavni tožbeni zahtevek (navedbe iz odgovora na tožbo pod točko 2). Tožena stranka ni pripoznala zahtevka glede pravdnih stroškov in je navajala, da ni dala povodov za tožbo, saj je bila z zahtevo tožeče stranke na izpraznitev seznanjena šele s tožbo. V odgovoru je trdila, da v stanovanju ne živi oziroma ne stanuje. Na to je odgovorila tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 12. 9. 2018 (list. št. 13-15). Navajala je, da toženec uporablja tudi parcelo last tožnika 2 k. o. X in ga je pozvala, da jo izprazni ter iz objekta odstrani stvari. Ker mu toženec na to ni odgovoril, je štel, da se toženec tudi iz stanovanja ne bo izselil. To dejstvo se je pokazalo kot točno, saj se kljub odgovoru na tožbo, toženec ni izselil in stanovanje še vedno uporablja, saj se tam nahajajo različni predmeti in toženec ima še vedno ključ, ki ga do vložitve pripravljalne vloge še ni izročil. Zato je vztrajala pri stroških. Predlagala pa je izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Tožnik je še navajal, da je po smrti N. K., toženčeve matere, želel s tožencem zadevo urediti, pa so se stvari zapletle na zapuščinski obravnavi. To pripravljalno vlogo je sodišče prve stopnje vročilo odvetnici tožene stranke 14. 9., sodišče pa je 21. 9. 2018 izdalo sodbo na podlagi pripoznave.

6. Pravna podlaga za rešitev tega spornega razmerja glede stranske terjatve, je določilo 157. člena ZPP. Tožnik mora povrniti toženi pravdne stroške, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo trdila, da ni dala povoda za tožbo, ker vse do prejetja tožbe ni prejela zahtevka tožeče stranke, da izprazni predmetno nepremičnino, saj bi to storila, če bi ta to zahtevala. Sodišče prve stopnje se je sicer zmotno sklicevalo na poziv tožeče stranke toženi stranki, katerega je tožeča stranka predložila pod prilogo A4. Pritožba utemeljeno opozarja, da iz te priloge ne izhaja, da v vlogi tožeča stranka zahteva izpraznitev predmetnega stanovanja, ampak parcele 1 k. o. X. Pač pa sodišče prve stopnje pravilno opozarja v 6. točki obrazložitve, da se pravni standard "povod za tožbo" razlaga tako, kadar v času pred vložitvijo tožbe tožena stranka privoli v izpolnitveno ravnanje, kot ga zahteva tožeča stranka.1 Tožena stranka v odgovoru na tožbo ni navajala, da se je iz stanovanja izselila, ampak je samo trdila, da tam ne živi oziroma ne stanuje, kot izhaja iz tožbenih navedb pod točko II. Tožeča stranka pa je pod točko II navajala, da res tam toženec ne stanuje, vendar ima v stanovanju opremo in osebne stvari in da kljub večkratnim pozivom tožniku, da stanovanje izprazni in mu ključe izroči, toženec tega ne stori. Tudi v pritožbi tožena stranka ni navajala, da bi se iz stanovanja izselila. Izselitev pomeni tudi odstranitev stvari in izročitev ključev. Šele v vlogi na list. št. 21, ko je odgovorila že po izdaji sodbe, da je pustila stanovanje odklenjeno in da je poslala ključ priporočeno po pošti 21. 9. 2018. To pa ne pomeni, da je zahtevek izpolnila pred pravdo oziroma, da tožba ni bila potrebna. Povedano drugače: tudi po prejemu tožbe in podanemu odgovoru, se tožena stranka ni izselila iz spornega stanovanja. To je po lastnih navedbah storila šele 21. 9. 2018, tožba pa je bila vložena 13. 6. 2018 (list. št. 1). Dejstvo, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je v dokazilu, ki ga je predložila tožeča stranka v prilogi A4, zapisano, da se mora izseliti toženec iz predmetne nepremičnine, v resnici pa piše druga parcelna številka, tako ni vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa o stroških. Bistveno je, da tožena stranka ni dokazala, da ni dala povoda za tožbo, ker je eden izmed pogojev za povrnitev pravdnih stroškov.

7. Sodišče prve stopnje je vročilo pripravljalni spis tožeče stranke z dne 14. 9. 2018 toženi stranki. Pri tem je ni pozvalo na odgovor na pripravljalno vlogo. Očitno je sodišče štelo, da ima zadosti ugotovljeno dejansko stanje, da lahko odloči zunaj naroka in je tudi odločilo. Dejstvo, da je tožena stranka odgovorila na ta pripravljalni spis šele z vlogo z dne 24. 9. 2018 (list. št. 21), ko je sodišče že izdalo sodbo, v teh okoliščinah ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je imela možnost sodelovanja v postopku, vendar je že iz odgovora na tožbo bilo jasno, da se iz stanovanja še ni izselila in v odgovoru na tožbo tudi ni navajala, da bo to nemudoma storila. Tožba je bila vložena 13. 6. 2018, vročena toženi stranki v odgovor 13. 7. 2018 in tožena stranka bi se lahko izselila in o tem obvestila sodišče. 8. V konkretnem primeru gre za razmerje med očetom in sinom in ne za razmerje med tujimi ljudmi, ki ne bi poznali okoliščin in lastninske strukture stanovanja, v katerem živijo. V konkretnem primeru bi sodišče lahko štelo, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, če bi se takoj po prejemu tožbe izselila oziroma stanovanje popolnoma izpraznila in vrnila ključe tožeči stranki in zahtevek pripoznala. Najpozneje je torej tožeča stranka izvedela za zahtevek, ko je prejela tožbo, kar je po podatkih spisa 13. 7. 2018, po lastnih navedbah pa je ključe poslala po pošti dne 21. 9. 2018. To je prepozno, da bi sodišče štelo, da ni dalo povoda za tožbo.

9. Sodišče prve stopnje je tako pravilno razlagalo materialno pravo, kar je v tem primeru določba 157. člena ZPP. Ker gre za ugotovitve iz spisa, pa je pritožbeno sodišče lahko samo ugotovilo ta pravno relevantna dejstva. Tako je kljub zmotni presoji sodišča prve stopnje glede listine A4, lahko potrdilo sklep iz drugih razlogov. Tako tudi sodišče prve stopnje ni storilo očitane absolutne bistvene kršitve določb ZPP, in je bilo treba pritožbo zavrniti (365. člen ZPP).

1 Pravdni postopek s komentarjem, Ur. list, GV Založba, druga knjiga, stran 44.