Jedro

Ker je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z obstojem konkretne nevarnosti za življenje dveh oškodovancev, je izpodbijana sodba v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 1. razveljavljena. V zvezi z dejanjem pod točko 2. pa je bilo kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/1 KZ pravilno ugotovljeno, izrečena pa je bila prestroga kazenska sankcija. Zato je bila obtožencu izrečena pogojna obsodba.

Izrek

Pritožbi zagovornikov obtoženca se deloma ugodi in se izpodbijana sodba -glede kaznivega dejanja pod točko 1. v celoti razveljavi, sodba pa se razveljavi še glede odločb o enotni kazni, o vštetju pripora, o premoženjsko pravnem zahtevku in o stroških kazenskega postopka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje; -glede kaznivega dejanja pod točko 2. spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako, da se obtožencu za kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/1 KZ po členu 50 KZ izreče p o g o j n a o b s o d b a , v kateri se mu po členu 310/1 KZ določi kazen 3 (treh) mesecev zapora, ki pa ne bo izrečena, če obsojenec v času enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja.

V ostalem se pritožba zagovornikov zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženca spoznalo za krivega, da je s kaznivim dejanjem, opisanim pod točko 1, storil kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po členu 317/1 KZ, z dejanjem pod točko 2. pa kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/1 KZ (Ur.l. RS 63/94 in 70/94).

Za prvo kaznivo dejanje je določilo kazen enega leta zapora, za drugo pa kazen treh mesecev, nato pa je izreklo enotno kazen eno leto in en mesec zapora. V to kazen je vštelo čas prebit v priporu, po členu 69/1 KZ je obtožencu odvzelo pištolo. Odločilo je še o premoženjsko pravnem zahtevku in o stroških kazenskega postopka.

Proti tej sodbi so se pritožili obtoženčevi zagovorniki zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi napačne uporabe kazenskega zakona. Predlagali so ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Hkrati so tudi predlagali, da naj pritožbeno sodišče o seji senata obvesti zagovornike in obtoženca.

Pritožbeno sodišče je o seji senata obvestilo Višje državno tožilstvo v Ljubljani ter obtoženca in zagovornike. Seje sta se udeležila višji državni tožilec in zagovornik, pravilno obveščeni obtoženec pa na sejo ni prišel, vendar pa to po 4. odstavku 378. člena ZKP ni bila ovira, da senat ne bi imel seje.

Višji državni tožilec je predlagal ugoditev pritožbi zagovornikov v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 1. izreka in razveljavitev sodbe v tem delu ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v dopolnitev kazenskega postopka. Glede kaznivega dejanja, opisanega v točki 2. izreka, pa je predlagal izrek milejše kazenske sankcije.

Pritožba je deloma utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 1. izreka spoznalo obtoženca za krivega, da je povzročil s splošno nevarnim sredstvom nevarnost za življenje M.G. in F.G., ker je s pištolo ustrelil v zrak najmanj dva naboja proti njima, ko sta bila od njega oddaljena le okoli 8 do 10 metrov, prav tako pa bi se izstreljeni krogli lahko odbili od smreke, v bližini katere sta stala (izrek sodbe). Pri obrazlaganju pa je neutemeljeno zaključilo, potem ko se je oprlo na mnenje izvedenca balistične stroke, da zaradi streljanja v veje smreke ob zadetju vej lahko pride do spremembe rotacije krogle in da potem krogla leti drugače od svoje prvotne smeri, s tem pa je zaradi strelov iz pištole prišlo do povzročitve konkretne nevarnosti za življenje obeh, ki sta bila pod smreko. Sodni izvedenec je res pojasnil na vprašanje državne tožilke, da krogla ob zadetju vej spremeni smer in da pri tem povzroči tudi šum. Krogla namreč takrat izgubi rotacijo okoli vzdolžne poti in se prične nepravilno gibati (list. št. 205). Izvedenec pa ni podal mnenja glede konkretne nastale nevarnosti za oba oškodovanca, saj ga o tem sploh ni nihče spraševal. Obrazložitev sodišča, da prav "glede na izvajanja izvedenca senat zaključuje", da je zaradi streljanja v veje lahko prišlo do spremembe rotacije in leta ter tako do povzročitve konkretne nevarnosti za življenje oškodovancev (stran 6 sodbe), glede na to, da se izvedenec v tej smeri sploh ni izjasnil, torej nima podlage v izvedeniškem mnenju. Sklicevanje na izvedeniško mnenje o obstoju konkretne nevarnosti za življenje na način, kot je obrazložen v izpodbijani sodbi, je zato neutemeljeno.

Sodišče prve stopnje se nadalje v razlogih ni opredelilo za verzijo načina streljanja, saj dopušča verzijo, če je streljal obtoženec naravnost (krogli bi leteli približno pol metra nad glavama oškodovancev), kot tudi verzijo, če je imel višje dvignjeno roko (krogle bi zadevale veje višje na drevesu). Sodišče prve stopnje se nadalje ni opredelilo do obtoženčevega zagovora, da je hotel oškodovanca le prestrašiti, saj je s tako pištolo že streljal in bi ga, kot je povedal, lahko zadel, če bi hotel. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da dejansko stanje ni dovolj razčiščeno in je zato zaključek sodišča prve stopnje o obstoju očitanega kaznivega dejanja preuranjen in zmoten. Zato je v tem pogledu ugodilo zagovornikovi pritožbi in je glede kaznivega dejanja pod točko 1. zadevo v celoti razveljavilo, izpodbijano sodbo pa je razveljavilo s tem v zvezi še glede odločb o enotni kazni, o vštetju pripora, o stroških kazenskega postopka in o premoženjsko pravnem zahtevku. V tem obsegu je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Sodišče prve stopnje bo moralo torej v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 1. v ponovnem postopku z zaslišanjem sodnega izvedenca balistične stroke razčistiti, kaj pomeni z njegovega vidika izostanek značilnega šuma po spremembi leta krogle, saj o šumu ni izpovedal nihče. Oceniti bo moralo tudi, ali bi se krogli po zadetju vej lahko odbili in gibali tako, da bi oškodovanca, tako kot sta stala pod smreko, zadeli. Seveda pa bo ob taki oceni moral izvedenec upoštevati eno in drugo verzijo smeri strelov, nižjo ali višjo. Ponovno bo moralo oceniti tudi, ali je kaznivo dejanje res obdolžencu dokazano tudi po subjektivni plati.

Neutemeljena pa je pritožba zagovornikov v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 2. v delu, ko navaja, da opis dejanja ne kaže, da je šlo za kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče sprejema zaključke prvostopenjskega sodišča (stran 7 sodbe), da je obtoženec storil kaznivo dejanje nedovoljenega prometa z orožjem po členu 310/1 KZ.

Vsak lahko poseduje strelno orožje, če ima dovoljenje ustreznega državnega organa. Obtoženec pa takega dovoljenja ni imel. Protipravno si je zato pridobil strelno orožje, katerega promet je, kot že navedeno, omejen. Zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v zvezi s tem dejanjem dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, pravilno pa je bil tudi uporabljen kazenski zakon. Pritožba zagovornikov je, kot že navedeno, v tem pogledu neutemeljena. Ker pa pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, ki je podana v obtoženčevo korist, po členu 368 ZKP obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v zvezi s kaznivim dejanjem pod točko 2. preizkusilo tudi v tej smeri. Obtoženec je odkrito povedal, kje in kako je kupil pištolo in je torej kaznivo dejanje priznal. Do sedaj ni bil kaznovan, dejanje pa je obžaloval in obljubil, da dejanj ne bo več ponavljal. Je zaposlen in velja za urejeno osebo. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izrečena kazenska sankcija prestroga, zlasti ker gre za nakup le ene pištole in osmih nabojev. Ob upoštevanju okoliščin, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, in obtoženčevega prejšnjega življenja ter obnašanja po storjenem kaznivem dejanju, je pritožbeno sodišče prepričano, da obtoženec ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Zato mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je ob upoštevanju navedenih olajševalnih okoliščin določilo kazen treh mesecev zapora z minimalno preizkusno dobo enega leta. Taka kazenska sankcija je sorazmerna s težo kaznivega dejanja in stopnjo obtoženčeve krivde. V tem delu je torej ugodilo pritožbi zagovornikov.

V ostalem je sodišče druge stopnje pritožbo zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno in je v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih, ker ni ugotovilo nobenih kršitev kazenskega ali materialnega zakona, na kar je pazilo po uradni dolžnosti po 1. odstavku 383. člena ZKP, potrdilo izpodbijano sodbo.