Jedro

V sodni praksi se je poenotilo stališče o tem, da lahko družbenik po ZFPPod izbrisane gospodarske družbe, proti kateri je bila začeta izvršba, in ki se nadaljuje proti njemu, zatrjuje, da obveznost, ker je bil pasivni družbenik v smislu odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-135/00, ni prešla nanj, in to kot ugovor po izteku roka na podlagi 56. člena ZIZ (iz ugovornega razloga po 12. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ). 56. člen ZIZ omogoča podajo takšnega ugovora vse do konca izvršilnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor druge dolžnice kot prepozen.

Proti sklepu se pritožuje druga dolžnica in graja stališče prvega sodišča o tem, da je ugovor druge dolžnice, ki ga je v skladu s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vložila na podlagi

56. člena ZIZ, prepozen. Ugovor po izteku roka kot izredno pravno sredstvo ni vezano na rok po vročitvi (v konkretnem primeru) sklepa o nadaljevanju postopka. Stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po mnenju pritožnice ni mogoče razlagati drugače kot tako, da lahko dolžnik do konca izvršilnega postopka vloži ugovor na podlagi 56. člena ZIZ, v katerem uveljavlja, da zaradi svojega statusa kot pasivnega družbenika obveznosti izbrisane družbe niso prešle nanj. To izhaja tudi iz 2. odstavka 56. člena ZIZ. S svojo odločitvijo je sodišče drugi dolžnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodičem in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki

2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ. Sodišče je v pravnem pouku tudi sicer opozorilo le na pravico do vložitve pritožbe, če bi bil ugovor v smislu 56. člena ZIZ vezan na rok 8 dni, bi jo na to moralo opozoriti.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka proti družbenikoma po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij izbrisane družbe H d.o.o. postal pravnomočen, saj se družbenika proti sklepu nista pritožila, prav tako pa (zaenkrat) tudi nista podala ugovora proti nadaljevanju izvršbe proti njima z novimi izvršilnimi sredstvi (v pravnem pouku namreč o tem rednem pravnem sredstvu niti nista bila poučena).

Pač pa je druga dolžnica M.R. dne 13.1.2005 vložila ugovor na podlagi

56. člena ZIZ, ki ga je prvo sodišče zavrglo kot prepoznega. To odločitev pritožba utemeljeno graja. V sodni praksi (glej načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Pravna mnenja I/2003, odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Up-114/03 z dne 8.4.2004, Up-369/03 z dne 20.9.2004, sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 301/2004 z dne 11.11.2004) se je poenotilo stališče o tem, da lahko družbenik po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij izbrisane gospodarske družbe, proti kateri je bila začeta izvršba, in ki se nadaljuje proti njemu, zatrjuje, da obveznost, ker je bil pasivni družbenik v smislu odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-135/00, ni prešla nanj, in to kot ugovor po izteku roka na podlagi 56. člena ZIZ (iz ugovornega razloga po 12. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ). 56. člen ZIZ omogoča podajo takšnega ugovora vse do konca izvršilnega postopka in je zato zmotno naziranje prvega sodišča, da ga je mogoče vložiti le v roku 8 dni po vročitvi sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka proti njemu (primerjaj že omenjeno odločbo Up-114/03 Ustavnega sodišča Republike Slovenije). Zaradi zmotnega naziranja je prvo sodišče z zavrženjem dolžničinega ugovora kot prepoznega dolžnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ), saj ji je onemogočilo, da dokaže utemeljenost ugovora, da za dolgove izbrisane družbe kot pasivna družbenica v smislu citirane odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije ne odgovarja.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o ugovoru dolžnice po poteku roka. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ, odločitev o stroških postopka pa na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.