Jedro

V postopku po ZVEtL je bolj verjetno, da pripada sporni del stavbe nasprotnemu udeleženecu, ki je izkazal njegovo pridobitev z verigo pravnih naslovov.

Izrek

I. Pritožbi enajste udeleženke se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki V/6 in V/7 in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Sicer se pritožba enajste udeleženke in v celoti pritožba predlagatelja zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi.

II. Predlagatelj in prvi udeleženec sama krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo vzpostavitev več zemljiškoknjižnih listin (I. točka izreka), na stavbi z identifikacijsko številko ... na naslovu ..., ki je povezana s parcelo št. 1/2 k. o. ..., vzpostavilo etažno lastnina (II. točka izreka), določilo 12 posameznih delov stavbe z ustreznim solastniškim deležem na skupnih delih stavbe (III. točka izreka), kot splošna skupna dela stavbe določilo zemljiško parcelo št. 1/2 k. o. ..., ki v naravi predstavlja zemljišče pod stavbo in del stavbe z identifikacijsko številko ...-13; skupna raba v izmeri 59,78 m2 (IV. točka izreka). Za vsak posamezni del je določilo lastnika (V. točka izreka) in odredilo izvedbo sklepa v zemljiški knjigi v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (VI. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu sta se pritožila predlagatelj R. L. (v nadaljevanju: predlagatelj) in enajsta udeleženka Občina ... (v nadaljevanju: udeleženka).

3. Predlagatelj se pritožuje glede odločitve o lastništvu posameznega dela z ident. št. ...-10 in trdi, da je sodišče zmotno kot upravičenca do lastninske pravice tega posameznega dela sprejelo Z. B. in izločilo pritožnika. Trdi, da je postal lastnik stanovanja št. 138 na podlagi dedovanja po očetu Z. L. z dnem smrti njegove smrti (14. 11. 2007) na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v ... D 408/2007 z dne 21. 10. 2009. Oče je pridobil lastninsko pravico na podlagi kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja z dne 25. 11. 1993 po določbah Stanovanjskega zakona (SZ). Lastninska pravica na podlagi pogodbe se ni vknjižila v zemljiško knjigo, ker etažna lastnina še ni bila ustanovljena. Pritožnik je dne 30. 11. 2009 predlagal vpis lastninske pravice, leta 2010 pa še zaznambo postopka vzpostavitve etažne lastnine. S tem je prvi predlagal vknjižbo lastninske pravice in ima prednost pred vsemi, ki imajo morebitne pogodbe in niso predlagali vknjižbe. Z. B. ni dokazal, da je stanovanje dne 19. 6. 2008 kupil od prejšnje lastnice J. P., ki ga je kupila od Z. L., ker nakupa in plačila ni dokazal. Predlagatelj je ves čas nasprotoval verodostojnosti listin, uveljavljal neobstoj pogodbe med očetom in pravno prednico Z. B. in med pravno prednico ter Z. B. in trdil, da so listine fiktivne. Navidezna pogodba ne ustvarja nobenih učinkov. Če je bilo to sporno, bi moralo sodišče napotiti na pravdo posamezno stranko, katere navedbe so manj verjetne, ne pa samo odločati o spornih dejstvih. V pogodbi med očetom in J. P. je bilo izrecno navedeno, da se lastninska pravica prenese šele z vpisom v zemljiško knjigo. J. P. tega ni torila, ker je vedela, da je listina hibna. Z. B., ki je sklenil nadaljnjo pogodbo, na takšni hibni pogodbi ni dobil več pravic, kot jih je imela prednica. Tudi njegova pogodba dokazuje, da je bil izrecno opozorjen, da se lastninska pravica prenese šele in izključno z vpisom v zemljiško knjigo. Ker denar ni bil izročen, pogodbi pa sta bili skrivani do konca leta 2012, je očitno, da sta navidezni. Predlagatelj se je zanesel na podatke zemljiške knjige, v roke je dobil pogodbo, na podlagi katere je bil njegov oče po SZ lastnik. Tudi če je B. L. na zapuščinski obravnavi trdil, da je stanovanje prodano, veljavne pogodbe ni bilo, kupnina ni bila nikoli plačana, dokaza ni predložil in tudi denarja ni nikjer. Predlagatelj je bil z originali prodajnih pogodb seznanjen šele v tem postopku. Prvi udeleženec ne razpolaga z verigo veljavno sklenjenih pogodb od prvega lastnika. Njegova zadnja pogodba pa je sklenjena z nelastnico. Pravica Z. B. je obligacijska, šibkejša in nima pravnih učinkov na predlagateljevo lastninsko pravico. Z. L. naj bi pogodbo sklenil manj kot 50 dni pred smrtjo in zaradi medikamentozne terapije ni bil sposoben sklepati kakršnihkoli pogodb. Sodišče je zmotno ugotavljalo, da naj bi predlagatelj uveljavljal le napako volje Z. L. in da je takšna pogodba izpodbojna, tožba pa ni vložena. Sodna praksa šteje, da pogodba z neprištevno pogodbeno stranko ni sklenjena oziroma da je nična. Sodišče je spregledalo pomen sodne poravnave, sklepa o dedovanju, predloga o vzpostavitvi etažne lastnine in zaznambe v zemljiški knjigi, ki varuje predlagatelja. Pravnomočni sklep o dedovanju res veže le stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, vendar Z. B. nikoli ni nasprotoval pritožnikovi lastninski pravici in ni uveljavljal prednosti. Pridobitelj Z. B. ni bil udeleženec zapuščinske postopka, se pa subjektivne meje pravnomočnosti nanj raztezajo od trenutka, ko je bil seznanjen s sodno odločbo, pa lastninske pravice pritožnika ni izpodbijal. 4. Enajsta udeleženka (v nadaljevanju udeleženka oziroma pritožnica) izpodbija sklep v delu, kjer je ugotovljeno, da sta solastnika posameznega dela z identifikacijsko številko ...-6 B. P. in S. P. in delu, kjer je ugotovljeno, da je pritožnica lastnica posameznega dela z identifikacijsko številko ...-7. V elaboratu in posledično v sklepu so navedeni posamezni deli stavbe, oba sporna posamezna dela se nahajata v drugi etaži. Pri posameznem delu z identifikacijsko številko ...-6 je kot t.i. uporabnik naveden Đ. A., razvidno pa je tudi, da znaša neto tlorisna površina 23,70 m2. Udeleženka je to stanovanje vse od leta 1996 do leta 2013 oddajala v najem najemniku A. Đ., ki je v letu 2015 zaprosil za odkup tega stanovanja. V evidenci osnovnih sredstev pritožnice se stanovanje vodi kot stanovanje št. 4 in to stanovanje je pritožnica navedla ob prijavi udeležbe v postopku. Posamezni del z identifikacijsko številko ...-6 v lasti pritožnice se nahaja nad posameznim delom z identifikacijsko številko ...-12, ki je last R. D., ki je leta 2013 zaprosil za odkup tega stanovanja. Tudi na ogledu je bilo ugotovljeno, da se nalepka, na kateri je navedena identifikacijska številka stanovanja (stavba 150, stanovanje 6), ujema s podatki iz elaborata (tudi lega stanovanja). V lasti P. B. in P. S. je posamezni del z identifikacijsko številko ...-7, ki se nahaja neposredno nad posameznim delom z identifikacijsko številko ...-2, ki je tudi v njuni lasti. Lastnika izvajata vertikalni preboj. Tudi njuna pooblaščenka potrjuje, da sta slednja lastnika na posameznem delu z identifikacijsko številko ...-7 in ne ...-6. Tudi navedba sodišča, da je pritožnica zemljiškoknjižna lastnica zemljiške parcele, na kateri stoji stavba, ki je predmet tega postopka, ne drži. Iz rednega izpisa iz zemljiške knjige izhaja, da je lastnik parc. št. 1/2 k. o. ..., S. d.d. 5. Pritožbi sta bili vročeni ostalim udeležencem postopka. Na pritožbo predlagatelja je odgovoril Z. B., ki pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

O pritožbi predlagatelja (glede posameznega dela z identifikacijsko številko ...-10)

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da zasnova postopka po ZVEtL ni takšna, da bi se v njem razreševala sporna lastninskopravna vprašanja. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo. Slednje je z določbo 17. člena ZVEtL izrecno izključeno. S tem je odgovorjeno na pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo zaradi spornih vprašanj (zlasti zaradi zatrjevane navideznosti pogodbe) napotiti na pravdo stranko, katere navedbe so manj verjetne.

8. Lastninsko pravico na spornem posameznem delu stavbe številka 10 sta zatrjevala predlagatelj in prvi udeleženec Z. B. Slednji je trdil, da je lastninsko pravico pridobil na podlagi (1) pogodbe o prodaji stanovanja št. 138 z dne 29. 11. 1993, sklenjene po določbah SZ, med prodajalcem S., p. o., K. in kupcem R. L., (2) pogodbe o prodaji nepremičnine z dne 17. 10. 2007, sklenjene med Z. L. kot prodajalcem in J. P. kot kupovalko in (3) pogodbe o prodaji nepremičnine z dne 19. 6. 2008, sklenjene med J. P. kot prodajalko in prvim udeležencem kot kupcem. Predlagatelj je trdil, da je pridobil lastninsko pravico na spornem posameznem delu na podlagi sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v ... D 408/2007 z dne 21. 10. 2009 po (očetu) Z. L. in sodne poravnave1, sklenjene med predlagateljem in družbo S. d. d. pred istim sodiščem dne 23. 10. 2009 (R 200/2008).

9. Neutemeljeni so očitki o zmotnosti odločitve, da je lastnik posameznega dela številka 10 prvi udeleženec. V skladu z že omenjenim 17. členom ZVEtL odloči v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno. Ker gre za vprašanje, kdo je lastnik spornega posameznega dela, na kar se zakonske domneve iz 9. člena ZVEtL ne nanašajo, je pravilen zaključek izpodbijanega sklepa, da je za odločitev o tem vprašanju potrebna presoja, čigava pravica je bolj verjetna. Zaključek, da sporni del bolj verjetno pripada prvemu udeležencu, je prepričljiv in pritožbene navedbe ne vzbujajo nobenega dvoma v njegovo pravilnost. 10. Prvi udeleženec je v postopku predložil verigo pravnih naslovov2, s katerimi je tudi po presoji pritožbenega sodišča (verjetno) izkazal, da je prvotni lastnik Z. L. stanovanje leta 1993 kupil po privatizacijskih določbah SZ in ga še pred smrtjo v letu 2007 prodal J. P. (ki ga je kasneje prodala prvemu udeležencu), zato ni verjetno, da bi lahko predlagatelj postal lastnik tega stanovanja na podlagi sklepa o dedovanju. Predlagatelj bo lahko vse ugovore (zahtevke) glede (ne)veljavnosti pogodbe, sklenjene med njegovim očetom in J. P., uveljavljal v pravdi, pri čemer odločitev sodišča v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 25. člena ZVEtL).

11. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani, ne pritožbeni razlogi, na katere je dolžno višje sodišče po določilu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo predlagatelja kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (V/10 točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O pritožbi enajste udeleženke (glede posameznih delov stavbe z identifikacijskima številkama ...-6 in ...-7)

12. Pritožba je delno utemeljena.

13. Udeleženka v bistvenem zatrjuje, da ji je sodišče zmotno pripisalo lastništvo posameznega dela stavbe z ident. št. ...-7 (točka V/7 izreka), ker je lastnica posameznega dela ident. št. ...-6, za katerega je sodišče (tudi) zmotno ugotovilo, da sta solastnika B. P. in S. P. (točka V/6 izreka). Pri tem se sklicuje na elaborat, prijavo udeležbe in ogled stavbe (opravljen po izdaji izpodbijanega sklepa) ter trdi, da je tudi pooblaščenka B. P. in S. P. potrdila, da sta slednja lastnika posameznega dela z ident. št. ...-7 in ne ...-6. 14. Najprej pritožbeno sodišče ugotavlja, da je iz obrazložitve mogoče le sklepati (ne pa tudi zanesljivo zaključiti), da je sodišče pri odločanju upoštevalo elaborat za vpis stavbe v kataster stavb z dne 18. 3. 2011, ki se nahaja v spisu neoznačen in je priložen k sklepu o vpisu stavbe v kataster stavb z dne 4. 4. 2011. Sodišče se namreč v 7. točki obrazložitve sklicuje na elaborat (z dne z dne 14. 5. 2104, ki naj bi se nahajal na list. št. 378, ki je spisi nima3), ki ga v spisu ni. Posledično pritožbeno sodišče ni moglo zanesljivo ugotoviti, ali je prišlo pri odločitvi o lastninski pravici na že navedenih posameznih delih le do pomote ali pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, na kar zaenkrat kažejo pritožbene navedbe.

15. Neutemeljen pa je pritožbeni očitek, da je sodišče navedlo, da je pritožnica (udeleženka) lastnica zemljiške parcele 1/2 k. o. ..., na kateri stoji stavba, ker iz zemljiške knjige izhaja, da je lastnik te parcele S. d. d. Glede zemljiške parcele z omenjeno številko je namreč v sklepu navedeno le, da se določi kot splošni skupni del stavbe (točka IV izreka).

16. Navedeno je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na posamezna dela z ident. št. ...-6 in ...-7 (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), v preostalem delu pa je pritožba udeleženke neutemeljena. Sodišče prve stopnje naj v nadaljnjem postopku odpravi nejasnosti4 v zvezi z elaboratom in ponovno odloči o lastništvu posameznih delov z ident. št. ...-6 in ...-7 B. P. in S. P. sta solastnika dveh posameznih delov in nakazuje se možnost, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh (štirih) pravnih naslovov, ki sta jih predložila. To je razvidno (tudi) iz točke 15/2 obrazložitve, kjer sta navedeni le pogodbi, ki se nanašata na posamezni del z ident. št. ...-2, ne pa tudi na posamezni del ident. št. ...-6. Sodišče prve stopnje naj oceni tudi dejstvo, da iz pogodbe z dne 14. 5. 2012 (sklenjene med B. M. in B. P. in S. P.), ki v izpodbijanem sklepu ni navedena, izrecno izhaja, da je predmet nakupa stanovanje z ident. št. ...-7 (priloga D 41).

17. Izrek o stroških postopka temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Predlagatelj s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), odgovor na pritožbo pa ni bil potreben za rešitev zadeve na pritožbeni stopnji (prvi odstavek 155. člena ZPP). O stroških pritožbe enajste udeleženke ni bilo treba odločati, ker jih ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Predlagatelj ni imel originalnih pogodb z dne 29. 11. 1993 (sklenjenih med Z. L. in S. p.o. za nakup stanovanja št. 138 in garaže št. 10). Z družbo S. d. d. je sklenil sodno poravnavo (priloga A9), v kateri je bilo kot nesporno ugotovljeno, da sta bili pogodbi sklenjeni, podpis overjen, davek in kupnina pa plačana. 2 V originalnem izvodu, z notarsko overjenima podpisoma prodajalcev, overjenima zemljiškoknjižnima dovoliloma in potrdilom o plačanem davku. 3 Zaključi se z list. št. 171. 4 Tudi pritožnica navaja, da z elaboratom z dne 14. 5. 2014 ne razpolaga oziroma ga ni dobila na vpogled.