Jedro

Preživnina je že bila sodno določena, tožeča stranka zahteva le znižanje preživnine. Zato je potrebno uporabiti določbo 154. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločitev o stroških postopka (2. odstavek izreka) se r a z v e l j a v i in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 15.11.2005 zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:" Preživnina, določena na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v K. opr. št. P 45/96 ter obvestila Centra za socialno delo v K., ki znaša 36.726,00 SIT na mesec, se zniža, tako da je tožnik od dneva vložitve tožbe dolžan plačevati toženki mesečno preživnino v znesku 25.000,00 SIT z zapadlostjo vsakega 10. v mesecu za tekoči mesec." O pravdnih stroških je odločilo tako, da pravdni stranki nosita vsaka svoje pravdne stroške.

Zoper stroškovno odločitev v cit. sodbi se pritožuje toženka s predlogom, da se sklep o stroških spremeni, tako da se tožniku naloži plačilo pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno citiralo 414. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v kolikor pa je imelo v mislih 413. čl. ZPP, pa navaja, da je sodišče napačno oprlo stroškovno odločitev na to zakonsko določilo, moralo bi uporabiti 154. čl. ZPP oz. vsaj obrazložiti, zakaj je sprejelo "odločitev po prostem preudarku". Sama pravdanja ni povzročila, ampak tožnik in pravdo tudi izgubil. Ker sama s pravdnimi zadevami nima izkušenj, je poiskala strokovno pomoč, zato so ji nastali stroški, in sicer za odgovor na tožbo 32.700,00 SIT, za obravnavo 32.000,00 SIT, za pritožbo zoper sodbo znesek 30.650,00 SIT, za ponovno obravnavo 13.200,00 SIT in za takso 11.400,00 SIT, to je skupaj 119.950,00 SIT. Nobeden od navedenih stroškov ni nastal po njeni krivdi, poleg tega pa je neovrednotena njena izguba časa z neutemeljenim pravdanjem tožnika.

Pritožba je utemeljena.

Že pritožba ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi očitno zgolj napačno citiralo 414. čl. ZPP, namesto pravilno 413. čl. ZPP, po katerem odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki. Skladno s citirano določbo je ocena doseženega uspeha pravdnih strank v pravdi upoštevana po prostem preudarku. Prosti preudarek sicer ne izključuje uporabe splošnih določb ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov, daje pa možnost sodišču, da pri odločanju o stroških postopka upošteva tudi vse druge pomembne okoliščine v obravnavanem primeru. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi odločilo o stroških postopka tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Pritožba sicer prav navaja, da bi moralo tako odločitev vsaj obrazložiti, vendar pa utemeljeno opozarja, da bi bilo potrebno pri stroškovni odločitvi v obravnavani zadevi uporabiti načelo uspeha po 154.čl. ZPP. V obravnavanem primeru je bila namreč preživnina že sodno določena, tožeča stranka zahteva le znižanje preživnine. Zato je tožeča stranka začela pravdo, v pravdi pa ni uspela. Izpodbijana stroškovna odločitev je zato obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP, vsled tega je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano stroškovno odločitev razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje zaradi odprave navedene pomanjkljivosti (3. tč. 365. čl. ZPP).