Jedro

Za umik tožbe ni potrebna privolitev tožene stranke, saj ni vložila (pravočasnega) odgovora na tožbo. Za prepozen odgovor na tožbo tudi ne more tožena stranka uveljavljati stroškov postopka. Mora jih nositi sama.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da pravilno glasi: „Predlog tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov, se zavrne.“

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu tožene stranke in naložilo tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov 1.172,16 EUR s pripadki.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka. Res je tožeča stranka umaknila tožbo, vendar je to storila zato, ker je bila prepričana, da tožena nima pooblaščenca in da ji niso nastali stroški z zastopanjem. Iz sklepa II P 438/2012, z dne 26. 11. 2012 sledi, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo. Sodišče je namreč naložilo tožeči stranki odpravo nesklepčnosti tožbe, saj tožena stranka ni odgovorila. Tožeča stranka je tako bila v dobri veri, da stroški tožene stranke niso nastali. Odgovor na tožbo je bil podan prepozno, kar je tožeča stranka ugotovila po umiku tožbe. Zato tožena stranka ne more biti upravičena do stroškov. Sodišče je tudi ravnalo zmotno, ko je poslalo umik tožbe toženi stranki in ji dalo rok, da se o tem opredeli. Ker tožena stranka ni odgovorila na tožbo, ni bilo treba ravnati po 188. členu ZPP. Po prvem odstavku 188. člena lahko tožeča stranka umakne tožbo brez privolitve tožene stranke, preden se ta z vložitvijo odgovora na tožbo spusti v obravnavanje glavne stvari. Že na podlagi tega bi sodišče moralo izdati samo umik o ustavitvi postopka in izjava tožene stranke, kaj šele stroški, niso bili potrebni. Sodišče ni pojasnilo, kako je prišlo do zneska 956,80 EUR.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Meni, da je bil rok za odgovor na tožbo bil podaljšan s tem, ko je sodišče ravnalo po 108. členu ZPP. Tako odgovor na tožbo ni bil prepozen.

Pritožba je utemeljena.

Treba je pritrditi pritožbi, da je iz spisnega gradiva razvidno, da je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z določbo prvega odstavka 188. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tožbo vročilo toženi stranki in ta je vložila odgovor na tožbo, ki je bil prepozen (list. št. 22, pritožba vložena 28. 6. 2012, prejeta pa 28. 5. 2012). Nato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 11. 2012 pozvalo tožečo stranko, da popravi tožbo tako, da bo tožba sklepčna. Pri tem se je oprlo na tretji odstavek 318. člena ZPP. To pomeni, da je tudi sodišče prve stopnje ugotovilo, da je odgovor na tožbo prepozen in je ugotovilo, da je tožba nesklepčna. Nato je v spisu umik tožbe tožeče stranke (list. št. 31). V taki procesni situaciji, ko je odgovor na tožbo prepozen, gre za položaj, ki ga ureja prvi odstavek 188. člena ZPP. Za umik tožbe torej ni potrebna privolitev tožene stranke, saj ni vložila (pravočasnega) odgovora na tožbo. Za prepozen odgovor na tožbo tudi ne more tožena stranka uveljavljati stroškov postopka. Mora jih nositi sama.

Zaradi zmotno uporabljene določbe 188. člena ZPP, ki je v tem primeru materialnopravne narave, je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep spremeniti tako, da tožena stranka krije svoje stroške postopka (365. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP. V zvezi s stroški za pritožbo tožeče stranke pa je treba še ugotoviti, da je sodišče prve stopnje tudi ravnalo napačno, ko je vrnilo tožbo v popravo zaradi nesklepčnosti. Tožba tožeče stranke je do te meje nesklepčna, da tožeča stranka ne bi mogla odpraviti nesklepčnosti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (zadnji odstavek 318. člena ZPP). Gre za ugotovitveni obogatitveni zahtevek tožeče stranke proti neimenovanemu lastniku nepremičnine parc. št. 15/2 k.o. X, kar ne more biti predmet tožbenega zahtevka.

Tako se izkaže da bi sodišče prve stopnje moralo ob prepoznem odgovoru na tožbo takoj zavrniti tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti tožbe. V takem procesnem položaju tudi ni mogoče naložiti pritožbenih stroškov toženi stranki. Tožena stranka pa tudi z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k rešitvi te zadeve in zato mora vsaka stranka kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Vračilo tožbe v popravo po 314. členu ZPP ne podaljša roka za odgovor na tožbo.