Jedro

Tožnica je pri sodišču prve stopnje vložila laično tožbo, v kateri je kot toženo stranko označila ministrstvo, ki poleg tega ni vsebovala določnega in jasnega tožbenega zahtevka glede glavnih stvari in stranskih terjatev. Ker tožba ni bila sposobna za obravnavanje, jo je sodišče prve stopnje s sklepom pozvalo na popravo in dopolnitev tožbe s podrobno obrazložitvijo, kaj mora tožba vsebovati. Ker tožnica svoje tožbe ni dopolnila oz. popravila, jo je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožničino tožbo zavrglo.

Zoper navedeni sklep se z laično pritožbo pritožuje tožnica, smiselno iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da jo je sodišče prve stopnje s sklepom dne 20. 3. 2014 pozvalo, da popravi in dopolni sklep (pravilno: tožbo), v katerem je bilo navedeno, da mora popraviti tudi naziv tožene stranke iz Ministrstva A. na Republiko Slovenijo, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo. V izpodbijanem sklepu pa je kot tožena stranka ponovno označeno Ministrstvo A.. Tožnica je dopolnila in popravila tožbo dne 16. 4. 2014 in jo poslala, ni pa njena krivda, če ni sposobna pravilno pripraviti tožbenega zahtevka zoper toženo stranko. Na sodišču je pridobila tudi brezplačno pravno pomoč, zato ne more biti oškodovana. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je rok 8 dni pričel teči 10. 6. 2014, kar je lahko vplivalo na odločitev pooblaščenca odvetnika, da ni vložil nove tožbe, ker je 24. 5. 2014 postala pravnomočna in izvršljiva sodba delovnega spora zoper toženo stranko opr. št. I Pd 1068/2011. Na podlagi te sodbe je tožnica še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki z vsemi pravicami, ki ji gredo na podlagi delovnega razmerja. Tožbo z dne 5. 3. 2014 je bila tožnica prisiljena vložiti zaradi zmotnega poračuna tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah dne 29. 1. 2014 in 5. 2. 2014. Na podlagi sodbe opr. št. I Pd 1068/2011 z dne 2. 4. 2014 je tožnica upravičena do vseh pravic iz delovnega razmerja, tudi do poračuna tretje četrtine odprave nesorazmerij in do izvršitve pravnomočno izvršljive odločbe ZPIZ z dne 27. 11. 2009. Tožnica v pritožbi nadalje opisuje slabšanje njenega zdravstvenega stanja, postopke, ki so se odvijali pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in meni, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ni pravilen, ker je ustrezno dopolnila in popravila vloženo tožbo. Pritožbi prilaga izvod tožbe z dne 5. 3. 2014 in listino z oznako „Pisna poprava in dopolnitev tožbe z dne 16. 4. 2014“.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnica dne 5. 3. 2014 pri sodišču prve stopnje vložila laično tožbo, v kateri je kot toženo stranko označila Ministrstvo A., ki poleg tega ni vsebovala določnega in jasnega tožbenega zahtevka glede glavnih stvari in stranskih terjatev. Iz omenjene tožbe je sicer razbrati, da tožnica izpodbija s strani tožene stranke podana poračuna odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah z dne 29. 1. 2014 in 5. 2. 2014, ker naj ta poračuna ne bi upoštevala, da je bila tožnica od 12. 7. 2010 dalje upravičena do izplačila plače za polni delovni čas, kar naj bi bilo predmet spora opr. št. I Pd 1068/2011. Ker po ugotovitvi sodišča prve stopnje (s katero soglaša tudi pritožbeno sodišče) navedena tožba ni bila sposobna za obravnavanje, je sodišče prve stopnje tožnico s sklepom opr. št. I Pd 347/2014 z dne 20. 3. 2014 pozvalo na popravo in dopolnitev tožbe s podrobno obrazložitvijo, kaj mora tožba vsebovati, da je sposobna za obravnavanje. Tožnici je dodelilo rok 8 dni za dopolnitev oz. popravo njene tožbe, pri čemer jo je v obrazložitvi sklepa o popravi opozorilo tudi na možnost pridobitve brezplačne pravne pomoči in navedlo, da bo rok za popravo in dopolnitev tožbe pričel teči od dneva, ko bo prejela odločbo oz. sklep o brezplačni pravni pomoči, če bo za to brezplačno pravno pomoč zaprosila. Iz podatkov spisa nadalje izhaja, da je tožnica za brezplačno pravno pomoč zaprosila in da ji je bila dne 21. 5. 2014 pod opr. št. Bpp 291/2014 izdana odločba, s katero ji je bil za nudenje brezplačne pravne pomoči določen odvetnik B.B. iz C.. Tožnici je bila odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči vročena 9. 6. 2014, kar izhaja iz uradnega zaznamka z dne 4. 7. 2014 (listovna št. 9). Ker tožnica kljub navedenemu v roku 8 dni od prejema odločbe o brezplačni pravni pomoči svoje tožbe ni dopolnila oz. popravila, je sodišče prve stopnje tožničino tožbo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo. Četrti odstavek 108. člena ZPP namreč določa, da v primeru, če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. Iz tožničine pritožbe je razbrati, da je tožnica sledila sklepu sodišča prve stopnje o popravi tožbe in svojo tožbo popravila in dopolnila, kar je tožnica izkazovala tudi z listino, ki jo je v spis vložila skupaj s pritožbo in ki nosi oznako „Pisna poprava in dopolnitev tožbe“ z dne 16. 4. 2014 (A7). Tožnica pa ni predložila nobenih dokazov o tem, da bi to listino vložila v spis pravočasno, torej že pred izdajo sklepa o zavrženju tožbe. Razen tega je iz spisovnih podatkov razvidno, da je sodišče prve stopnje po vložitvi tožničine pritožbe preverilo, če je tožnica popravo in dopolnitev tožbe z dne 16. 4. 2014 zares vložila v spis. Iz uradnega zaznamka z dne 1. 10. 2014 (list. št. 13) izhaja, da sodišče te tožničine vloge ni prejelo in da tožnica tudi ni predložila nobenega dokazila o tem, da je 16. 4. 2014 tožbo zares dopolnila.

Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Tožnica je sicer po izteku roka za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe in po predložitvi zadeve v reševanje pritožbenemu sodišču vložila v spis še vlogo z dne 20. 10. 2014 (ki je bila s priporočeno pošiljko oddana na pošto 22. 10. 2014), v kateri dodatno pojasnjuje razloge, zaradi katerih izpodbija sklep o zavrženju njene tožbe. Ker je tožnica to vlogo vložila v spis po izteku roka za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe, je pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Pritožbeno sodišče ob tem pripominja, da tožnica tudi z omenjeno vlogo ni predložila dokazov o tem, da se je ravnala po sklepu sodišča prve stopnje opr. št. I Pd 347/2014 z dne 20. 3. 2014 o popravi in dopolnitvi njene tožbe z dne 5. 3. 2014. Ker ni bil podan niti s pritožbo uveljavljani razlog in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnice ni odločalo, ker jih ta ni priglasila.