Jedro

Toženka bi morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovitvami glede (ne)obstoja mednarodnih pogodb in vzajemnosti in mu dati možnost, da se o tem izjavi.

Neobstoj vzajemnosti v izpodbijani odločbi niti ni bil izrecno ugotovljen, ampak je toženka, ker s strani Pakistana (še) ni prejela odgovora o pravu na področju brezplačne pravne pomoči, zaključila, da ugotavljanje vzajemnosti ni mogoče in da zato pogoj vzajemnosti ni izpolnjen.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1968/2022 z dne 4. 10. 2022 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

_O izpodbijani odločbi_

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč z dne 21. 7. 2022 (v nadaljevanju prošnja) za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani III P 457/2022, zaradi plačila odškodnine 100.000,00 EUR s pripadki.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka po ugotovitvi, da je tožnik državljan Islamske republike Pakistan (v nadaljevanju Pakistan), da nima dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, da se je v času odločanja nahajal v Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana, da to ne pomeni dovoljenja za začasno prebivanje, da zaradi pasivnosti tožnikove države obstoja vzajemnosti na področju brezplačne pravne pomoči ni bilo mogoče ugotoviti, odločila, da vzajemnost med državama ni izkazana in zato na podlagi 3. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnikovo prošnjo zavrnila.

_Tožbene navedbe_

3. Tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Meni, da toženka ni pravilno ugotovila, da ni vzajemnosti na področju brezplačne pravne pomoči in toženki očita, da ga glede tega ni pozvala na dopolnitev prošnje. Tožnik navaja, da je pogoj vzajemnosti izpolnjen, ker imajo v Pakistanu za tujce in vse državljane urejen institut pravne pomoči, ki je enak slovenskemu institutu brezplačne pravne pomoči. Izpostavlja, da je bila tožniku v več sodnih postopkih dodeljena brezplačna pravna pomoč in navaja opravilne številke treh zadev pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Tožnik navaja, da postopek III P 457/2022 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani teče že več mesecev, da je tožnik prošnjo vložil pravočasno, tj. pred začetkom postopka, in da bi v primeru zavrnitve moral sam nositi vse stroške postopka, kar je po njegovem mnenju krivično, saj nima premoženja ter posledično ne bo imel sredstev za preživetje. Tožnik zatrjuje še izpolnjevanje materialnega pogoja in ugovarja diskriminacijo glede na vse ostale upravičence do brezplačne pravne pomoči, katerim se v dohodek ne štejejo otroški dodatki in kmetijske subvencije, če izpolnjujejo materialni in vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči o zadevi oziroma, da zadevo vrne v ponovni postopek ter toženki naloži povrnitev stroškov postopka v 8 dneh od prejema sodne odločbe. Ker je brez premoženja, prosi tudi za oprostitev plačila sodne takse.

_Navedbe toženke_

4. Toženka v celoti prereka vse tožbene navedbe in prilaga odgovore Ministrstva za pravosodje, na katere se sklicuje v odločbi. Tožnik kot državljan Pakistana, brez dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, ob neobstoju ustrezne mednarodne pogodbe in neizkazani vzajemnosti, po mnenju toženke ne more biti upravičen do brezplačne pravne pomoči. Meni, da dokumentacija tožnika v angleškem jeziku, natisnjena z interneta in priložena tožbi ne more nadomestiti uradoma (ne)ugotovljene vzajemnosti. Po mnenju toženke niti odločitve organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru ne pomenijo, da bi tako odločitev morala sprejeti tudi toženka. Sodišču predlaga, da tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne.

**K prvi točki izreka:**

5. Sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu ni razpisalo glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

Tožba je utemeljena.

6. V tem upravnem sporu se presoja zakonitost zavrnitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 3. točke 10. člena ZBPP, ker ni ugotovljena vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Pakistanom.

7. Upravičenci do brezplačne pravne pomoči so: 1. državljani Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo; 2. tujci z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji; 3. drugi tujci pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo; 4. nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene; in 5. druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči (10. člen ZBPP). Ni sporno, da tožnik ni državljan Republike Slovenije ter da nima stalnega oziroma začasnega bivališča v Republiki Sloveniji. Pogoj vzajemnosti iz tretjega odstavka 10. člena ZBPP je izpolnjen, če so po predpisih države tujca tudi slovenski državljani v državi tujca upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Zaprosilo o tujem pravu pošlje na zahtevo tujca ministrstvo, pristojno za pravosodje, po diplomatski poti. Obvestilo tuje države o njenem pravu na področju brezplačne pravne pomoči ima v postopku za odobritev brezplačne pravne pomoči značaj javne listine po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.

8. Iz obrazložitvi odločbe izhaja, da je toženka 10. 2. 2021 na Ministrstvo za pravosodje (v drugi zadevi in sicer Bpp 19/2021) naslovila vprašanje obstoja vzajemnosti za Pakistan oziroma za pojasnilo, ali so državljani Pakistana, ki v Republiki Sloveniji nimajo stalnega ali začasnega prebivališča, lahko upravičeni do brezplačne pravne pomoči. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Ministrstvo za pravosodje pojasnilo, da med Republiko Slovenijo in Pakistanom ne obstaja mednarodna ali dvostranska pogodba, ki bi urejala vprašanje brezplačne pravne pomoči, da ministrstvo ne razpolaga s podatki o pravu Pakistana na področju brezplačne pravne pomoči in da je Republika Slovenija po diplomatski poti večkrat a neuspešno zaprosila Pakistan za posredovanje informacij. Toženka je zato odločila, da je ugotavljanje vzajemnosti dejansko nemogoče in da vzajemnost ni podana.

9. Sodišče ugotavlja, da se odgovori Ministrstva za pravosodje, na katere se je toženka oprla v izpodbijani odločbi, ne nahajajo v upravnem spisu Bpp 1968/2022 in da toženka tožnika s temi odgovori očitno ni seznanila. S tem je kršeno načelo zaslišanja stranke iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Še preden se izda odločba, je treba namreč dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev (prvi odstavek 9. člena ZUP). Organ, ki v zadevi odloča, ne sme svoje odločbe opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom (tretji odstavek 9. člena ZUP). Zato je po presoji sodišča utemeljen tudi tožbeni ugovor, da bi ga toženka morala pozvati na dopolnitev prošnje, pa ga ni. Toženka bi namreč morala pred izdajo izpodbijane odločbe tožnika seznaniti z ugotovitvami glede (ne)obstoja mednarodnih pogodb in vzajemnosti, in mu dati možnost, da se o tem izjavi. Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnik pred izdajo izpodbijane odločbe tako ni imel možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju, (vsaj) glede (ne)obstoja vzajemnosti. Navedeno je v obravnavani zadevi še toliko pomembnejše, saj neobstoj vzajemnosti niti ni bil izrecno ugotovljen, ampak je toženka, ker s strani Pakistana (še) ni prejela odgovora o pravu na področju brezplačne pravne pomoči, zaključila, da ugotavljanje vzajemnosti ni mogoče in da zato pogoj vzajemnosti ni izpolnjen. S tem, ko toženka tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe, je storila absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

10. Sodišče se zaradi relevantnosti ne opredeljuje do tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na izpolnjevanje finančnega kriterija, saj slednjega toženka v obravnavani zadevi ni presojala.

11. Tožnik je s primarnim tožbenim zahtevkom zahteval odločitev v sporu polne jurisdikcije, vendar sodišče ugotavlja, da podatki postopka ne dajejo zanesljive podlage za odločitev o prošnji. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi mu odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek prizadela težko popravljivo škodo, prav tako ne gre za primer, ko bi toženka po tem, ko je bil upravni akt odpravljen, izdala nov upravni akt, ki bi bil v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek. Zato sodišče na podlagi prvega odstavka 65. člena ZUS-1 o prošnji ni odločilo.

12. Sodišče je na podlagi obrazloženega na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

**K drugi točki izreka:**

13. Sodišče je o stroških postopka odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in tožniku na podlagi Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik), upoštevajoč, da je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, prisodilo stroške v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečano za DDV, skupaj 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka 15 dnevnega roka za njihovo prostovoljno plačilo (313. člen Zakona o pravdnem postopku in prvi odstavek 299. člena v zvezi s 378. členom Obligacijskega zakonika).

14. Sodišče še pojasnjuje, da o predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne praven pomoči taksa ne plača.