Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja osnove za odmero odpravnine po 109. členu ZDR v primeru delavcev, ki delajo krajši delovni čas od polnega.

Izrek

Predlogu za dopustitev revizije se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja osnove za odmero odpravnine po 109. členu ZDR v primeru delavcev, ki delajo krajši delovni čas od polnega.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati razliko v odpravnini v znesku 3.129,90 EUR z zamudnimi obrestmi od 28. 11. 2008 do plačila in ji povrniti stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Po določbah 66. člena ZDR ima delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas in pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas. ZDR torej posebej izenačuje pravice invalidov s pravicami delavcev, ki delajo polni delovni čas. Tožnica, ki je invalid III. kategorije invalidnosti in je bila pri toženi stranki zaposlena za polovični delovni čas, pripada odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v višini, kot če bi delala polni delovni čas. Zato je treba pri višini odpravnine upoštevati dvojni znesek mesečne plače, ki jo je ali ki bi jo tožnica prejela v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

3. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, ker je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, zlasti ker gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, sodna praksa višjih sodišč pa ni enotna o osnovi za odmero odpravnine v primeru, ko delavčev dohodek predstavlja delno plača in delno izplačilo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V zadevni sodbi in smiselno enako v odločbah v zadevah Pdp 1574/2007, Pdp 527/2008 in Pdp 679/2008 je sodišče odločilo, da je treba upoštevati dvojni znesek mesečne plače, prejete v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. V zadevi Pdp 526/2008 pa je odločilo drugače: da je treba upoštevati poleg dejanske plače tudi prejemek (nadomestilo), ki ga delavec prejema po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sodna praksa ne razlikuje med tem, kdo je izplačevalec, čeprav izplačil iz naslova socialnih zavarovanj ni mogoče šteti za plačilo za delo in jih delodajalec nikakor ne more upoštevati pri osnovi za izračun odpravnine.

4. Predlog je utemeljen.

5. Predlog utemeljeno navaja različno prakso pritožbenega sodišča in dejstvo, da Vrhovno sodišče o tem še ni odločilo. Iz navedenih odločitev sodišča druge stopnje izhaja, da je sodišče upoštevalo različne osnove: plačo in nadomestilo delovnega invalida, dvojno plačo (za delo v skrajšanem delovnem času) ali plačo, ki bi jo delavec dobil, če bi delal polni delovni čas. V zvezi z navedenimi odločitvami (razen v zadevi Pdp 679/2008) je Vrhovno sodišče na podlagi prej veljavnih predpisov (32. člen ZDSS-1) prav zaradi neenotne sodne prakse pred sodiščem druge stopnje, revizijo dopustilo (pri čemer je šlo v zadevi Pdp 527/2008 z isto toženo stranko, enako pravno vprašanje in drugačno odločitev).

6. Ker o revizijah, vloženih v nekaterih zadevah na podlagi sklepa o dopustitvi revizije, še ni odločeno, je (še vedno) dejstvo, da ob neenotni praksi sodišča druge stopnje o spornem pravnem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločilo. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 367. člena v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 367. a člena ZPP revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, kot izhaja iz izreka tega sklepa.