Jedro

Odlog izvršbe ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten, a omejen čas, da sam ob pomoči socialnih služb poišče novo nastanitev. Odlog izvršbe tedaj je dopusten le, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače. Temeljno izhodišče ustreznega ravnotežja ni absolutna prednost dolžnika, ker gre za poseg v njegov dom, ampak dolžnik, ki mu je bila z izvršilnem naslovom naložena izselitev, nosi tudi sam obveznost, da se obrne na socialne službe in aktivno pristopi k reševanju svoje socialne stiske v razumnem roku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe in odločilo o stroških postopka.

2. Dolžnik v pravočasni laični pritožbi povzema razloge sodišča prve stopnje in jim v bistvenem nasprotuje, ker zaradi epidemije ni mogel poiskati drugega stanovanja in iz razloga, ker si je upnik sam vzel varščino in s tem pristal na odlog izvršbe. Pojasnjuje, da je prišlo do vrnitve ostanke kupnine s strani sodišča tako, da si je upnik od vrnjenega vzel 3.000,00 EUR varščine. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da niso podani razlogi za odlog in da dolžnik le zlorablja sodno varstvo ter predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča druge stopnje in le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Dolžnik neutemeljeno meni, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo pravičnega ravnotežja med dolžnikovimi in upnikovimi interesi. Navedeno ravnotežje mora sodišče določiti tako, da najprej odgovori na vprašanje, ali si je dolžnik z ustrezno skrbnostjo prizadeval za rešitev svoje bivanjske problematike, pri čemer je tudi odločilno, ali ima dolžnik na voljo ustrezno pomoč socialnih služb.1 Odlog izvršbe ne sme trajno odvzeti upniku pravice do izvršbe, ampak dolžniku omogočiti dodaten, a omejen čas, da sam ob pomoči socialnih služb poišče novo nastanitev.2 Odlog izvršbe tedaj je dopusten le, če dolžnik izkaže, da si bivanjske problematike ni mogel urediti drugače (2. točka drugega odstavka 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

7. V obravnavani zadevi je imel dolžnik na voljo že več let, da poišče rešitev zase.3 Sodišče prve stopnje pa je tudi upoštevalo, da je bil v času epidemije odlog izvršbe zakonsko uveljavljen, kar je bilo v korist dolžnika.

8. Tudi iz mnenja centra za socialno delo z dne 6. 10. 2020, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje in ga dolžnik ponovno prilaga pritožbi, izhaja, da mu je na voljo ustrezna pomoč socialnih služb. Temeljno izhodišče ustreznega ravnotežja ni absolutna prednost dolžnika, ker gre za poseg v njegov dom, ampak dolžnik, ki mu je bila z izvršilnem naslovom naložena izselitev, nosi tudi sam obveznost, da se obrne na socialne službe in aktivno pristopi k reševanju svoje socialne stiske v razumnem roku. Iz mnenja centra za socialno delo ne izhaja, da si dolžnik ne bi mogel urediti novega prebivališča, ampak le, da potrebuje še nekaj časa. Ta razumni čas je bil dolžniku na voljo. Dolžnik pa tudi sam ne zatrjuje, da si bi sam aktivno prizadeval za pridobitev novega prebivališča. Zgolj sklicevanje na epidemijo v aktualnih razmerah ne more biti uspešno. Čeprav je bilo življenje v določeni meri res ovirano, pa je bilo že dlje časa pred uradnim zaključkom epidemije dopustno delovanje nepremičninskih posrednikov in izvajanje ogledov, seveda vse ob spoštovanju varnostnih ukrepov. Pri tem je imel dolžnik možnost iskanja novega stanovanja tudi že pred epidemijo.

9. Kot je že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, v obravnavani zadevi ni bila določena nobena varščina, zato ta ne more imeti vpliva na upravičenost dolžnika do odloga izvršbe. Kot sam dolžnik pojasnjuje, je šlo za del kupnine od prodane nepremičnine, ki je bila vrnjena dolžniku s strani sodišča po pooblaščencu, ki ga je sam izbral. Iz spisa tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje posredovalo v zvezi z vrnitvijo zneska neposredno dolžniku (npr. dopisa sodišča z dne 15. 5. 2019 in z dne 3. 6. 2019). Da je sodišče prve stopnje navedbe dolžnika v tej zvezi ignoriralo, po pojasnjenem ne drži. 10. Dolžnik bi moral zatrjevati in dokazati dogovor z upnikom, da je bila izselitev dogovorno odložena, česar pa ni storil. Upnik je v postopku ves čas vztrajal, da se izvršba nadaljuje in tudi ni sam podal predloga za odlog izvršbe. Dolžniku je bilo že v VSM Sklepu I Ip 876/2019 z dne 9. 12. 2019, s katerim je bila potrjena zavrnitev njegovega ugovora po izteku roka, pojasnjeno, da ni bil ugotovljen obstoj dogovora med upnikom in dolžnikom, da lahko ostane v nepremičnini. Sodišče druge stopnje je dolžniku tedaj pojasnilo, da upnikov sprejem odškodnine zaradi nemožnosti uporabe ni konkludentno izjavljena volja, da lahko dolžnik še naprej prebiva v nepremičnini.

11. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Stroški odgovora na pritožbo pa niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj upnik s pritrjevanjem prvostopenjskim razlogom k pritožbeni presoji ni pripomogel. 1 USRS Sklep Up-474/20, 15. 6. 2020. 2 Primerjaj VSM Sklep I Ip 409/2020, VSL Sklep II Ip 1083/2020 in VSL Sklep I Ip 1251/2020. 3 Izvršilni naslov izhaja iz leta 2017, rok za prostovoljno izselitev je potekel dne 13. 5. 2018, dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi v obravnavani zadevi pa je bil pravnomočno zavrnjen z VSM Sklepom I Ip 735/2018 z dne 9. 1. 2019.