Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Organ za brezplačno pravno pomoč je pravilno ocenil, da vložitev pritožbe v izvršilni zadevi ne bi bila razumna in ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh, saj je sodišče s sklepom le odmerilo višino nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, tožnik pa v prošnji ni navajal, da bi bili le-ti nepravilno odmerjeni, zoper odredbo, na podlagi katere je moral predložiti seznam o stanju svojega premoženja, pa ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva. Torej je bila tedaj utemeljeno zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep.
Tožba se zavrne.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 204/2012-4 z dne 17. 12. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik vložil tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 204/2012-4 z dne 17. 12. 2012 ter hkrati podal tudi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki med drugim določa, da se kot pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Tožnik je v obravnavanem primeru prosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 204/2012-4 z dne 17. 12. 2012, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2944/2012 z dne 24. 10. 2012. S to odločbo pa je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 22. 10. 2012. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Domžalah št. I 1350/1999 z dne 20. 9. 2012 in v zvezi z odredbo istega dne. Z navedenim sklepom je bilo sklenjeno, da mora tožnik kot dolžnik v izvršilnem postopku upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v višini 61,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, priglašene stroške upnika nad zneskom 61,60 EUR pa je sodišče zavrnilo. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani je ocenil, da vložitev pritožbe ne bi bila razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh, saj tožnik z vložitvijo pritožbe ne more doseči zaustavitve izvršbe, kot to sam želi. Sodišče je s sklepom le odmerilo višino nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, tožnik pa v prošnji ni navajal, da bi bili le-ti nepravilno odmerjeni. V zvezi z izdano odredbo, na podlagi katere je moral tožnik kot dolžnik v roku 15 dni predložiti seznam o stanju svojega premoženja, pa je organ za brezplačno pravno pomoč pojasnil, da zoper to odredbo ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva. Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS je z odločbo št. Bpp 204/2012-4 z dne 17. 12. 2012 presojal, ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2944/2012 z dne 24. 10. 2012. Ocenil je, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani ni imel verjetnega izgleda za uspeh. Domet pritožbe zoper sklep kot je I 1350/1999 z dne 20. 9. 2012 ni v ustavitvi izvršbe kot je pričakovanje tožnika, torej za kar bi sam menil, da bi pomenilo uspeh v pritožbenem postopku. Navedena odločitev se je izkazala za pravilno, saj je Upravno sodišče RS v Ljubljani s sodbo št. I U 1737/2012 z dne 3. 1. 2013 tožbo tožnika zoper odločbo št. Bpp 2944/2012 z dne 24. 10. 2012 zavrnilo. Tožena stranka torej ocenjuje, da izpodbija odločba temelji na pravilni pravni podlagi in da zato tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS št. Bpp 204/2012-4 z dne 17. 12. 2012 nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Ker ni prava uka stranka, prosi sodišče, da mu dodeli brezplačno pravno pomoč, da se tožba pravilno popravi. Navaja, da tožena stranka vseskozi krši ustavo in Evropsko konvencijo o človekovih svoboščinah in pravicah, ker mu od samega začetka ne nudi brezplačne pravne pomoči. Dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč za pravilno reševanje sporov, nobena odločitev upravnega sodišča ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi ter krši ustavo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter svoboščinah. Tožena stranka napačno ugotavlja, da tožnik nima izgledov za uspeh v tožbi. Tožnik meni, da se pavšalnemu namigovanju ne sme slediti. Izvršilno zadevo bi moralo sodišče že zdavnaj zapreti, pa tega ni naredilo. Tožnik smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba ni utemeljena.
ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je v tej zadevi bistvenega pomena to, da je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani pravilno ocenil, da vložitev pritožbe v izvršilni zadevi ne bi bila razumna in ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh, saj je sodišče s sklepom le odmerilo višino nadaljnjih izvršilnih stroškov upnika, tožnik pa v prošnji ni navajal, da bi bili le-ti nepravilno odmerjeni, zoper odredbo, na podlagi katere je moral tožnik predložiti seznam o stanju svojega premoženja, pa ni pritožbe ali drugega pravnega sredstva. Torej je bila tedaj utemeljeno zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep. Ker torej tožnik v zvezi s pritožbo zoper sklep, izdan v izvršilni zadevi ni imel izgleda za uspeh, je bila tedaj upravičeno zavrnjena brezplačna pravna pomoč v zvezi s to pritožbo, torej je bila odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2944/2012 z dne 24. 10. 2012 pravilna, posledično temu pa je pravilna tudi odločba, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, ki je v vzročno posledični povezavi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2944/2012 z dne 24. 10. 2012, katere pravilnost je potrdilo Upravno sodišče RS že s sodbo opr. št. I U 1737/2012 z dne 3. 1. 2013. Sodišče se ne opredeljuje do tožnikovih navedb o tem, da odločitve Upravnega sodišča RS niso pravilne, da ne temeljijo na zakoniti pravni podlagi ter da kršijo ustavo ter EKČP, ker so te navedbe nekonkretizirane. Tožena stranka je natančno pojasnila v izpodbijani odločbi, zakaj tožnik nima izgledov za uspeh, zato se sodišče ne strinja s tožbeno trditvijo, da tožena stranka napačno ugotavlja, da tožnik teh izgledov nima. Svoje trditve je tožena stranka tudi dovolj natančno konkretizirala, kot je opisano v zgoraj navedeni odločbi in ne gre za pavšalno obrazložitev, kot se navaja v tožbi. Tožena stranka je svojo odločitev sprejela na podlagi ZBPP, ker niso bili podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato z izpodbijano odločbo ni bil kršen noben predpis. Sama prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu pa je stvar posebnega postopka in je bilo o tej prošnji tudi že odločeno z odločbo št. Bpp 68/2013-2 z dne 14. 5. 2013. S to odločbo je bila prošnja zavrnjena.
Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.