Jedro

Vlagatelj je popravil oziroma dopolnil vlogo po poteku roka. Zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo, ker v odrejenem roku vloge ni popravil oziroma dopolnil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom vlogo z dne 27. 4. 2016 zavrglo.

2. Zoper sklep se pritožuje vlagatelj zavržene vloge. Navaja, da je sodišče od njega zahtevalo dvojne kopije, sam pa se sprašuje, kdo bo to plačal, saj je brez prihodkov in možnosti, da si najame odvetnika. Zato je pričakoval pomoč sodišča in se oglasil na sodišču, da bi se mu naredila kopija. Ni bil deležen pomoči, razburjen je zapustil prostore sodišča. Ocenjuje, da so očitno zaščiteni podjetniki, medtem ko se njemu očita, da je vlogo slabo napisal, da jo je prepozno oddal ter česa vse še ni naredil. To, da je bila vloga zavržena zaradi časovne omejitve, je tehnika nepoštenih ljudi. Opozarja, da je dolžnost pritožbenega sodišča, da vzdržuje red in disciplino na nižjih sodiščih. V okviru pritožbenega roka je vložil še vlogo, v kateri ugotavlja, da je iz njegove pritožbe razvidno, kako lahko odločitve sodišča spravijo človeka iz tira, zahteva pa tudi plačilo odpravnine.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je le v enem izvodu prejelo nepopolno vlogo z dne 27. 4. 2016, glede katere je 5. 5. 2016 izdalo sklep, s katerim je vlagatelju v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP naložilo, da vlogo v roku 15 dni popravi oziroma dopolni ter ga ob tem opozorilo tudi na posledice, če ne bo ravnal po nalogu sodišča. Pri tem ga je poučilo o brezplačni pravni pomoči, ter še pojasnilo, da se v primeru oddane prošnje za brezplačno pravno pomoč rok za popravo oziroma dopolnitev vloge šteje od dneva, ko mu bo odločba oziroma sklep o brezplačni pravni pomoči vročen. Sklep z dne 5. 5. 2016 je bil vlagatelju vročen 9. 5. 2016. 6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da se je rok za popravo oziroma dopolnitev vloge iztekel 24. 5. 2016, vlagatelj pa je popravo oziroma dopolnitev vloge vložil po poteku roka, in sicer 26. 5. 2016, pri čemer je pravilno ugotovilo tudi okoliščino, da ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Zato je njegovo vlogo z dne 27. 4. 2016 na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP pravilno zavrglo, ker v odrejenem roku vloge ni popravil oz. dopolnil. 7. Pri odreditvi poprave oziroma dopolnitve vloge je pravilno upoštevalo drugi odstavek 105. člena ZPP (da morajo vloge strank obsegati vse, kar je potrebno, da se lahko obravnavajo, predvsem pa: navedbo sodišča, ime ter stalno oziroma začasno prebivališče strank, sporni predmet in vsebino izjave ter podpis vlagatelja) ter tudi prvi odstavek 180. člena ZPP, da mora tožba obsegati še določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožnik opira zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo.

8. Pritožba neutemeljeno navaja, da zamuda odrejenega roka za popravo vloge ne more biti relevantna, sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo tudi okoliščino, da vlagatelj poleg zamujenega roka vloge tudi sicer ni dopolnil v skladu z zahtevami sodišča, saj še vedno ni predložil zadostnega števila vlog niti ni postavil tožbenega zahtevka.

9. Iz spisa prav tako ne izhaja, da bi pritožnik oddal vlogo za brezplačno pravno pomoč, četudi je v sklepu z dne 5. 5. 2016 natančno opisan postopek oddaje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Vlagatelj v pritožbi sicer poudarja, da se je osebno zglasil v prostorih sodišča, vendar pa vloge očitno ni oddal, česar nenazadnje niti ne zatrjuje.

10. Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami ugotavlja le še to, da odpravnine ni možno uspešno uveljavljati šele v pritožbenem postopku, če to ni bilo predhodno predmet postopka na prvi stopnji.

11. Ker niso podani zatrjevani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 365. člena ZPP).