Jedro

Upnik mora v trditveni podlagi navesti dejstva in predlagati dokaze, na podlagi katerih lahko sodišče presodi potrebnost izdaje več predhodnih odredb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožnica je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnice za izdajo predhodne odredbe z rubežem denarnih terjatev.

Zoper sklep se pritožuje upnica iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kljub temu, da že razpolaga s predhodno odredbo zaradi zavarovanja svoje terjatve v znesku 33.626,34 EUR spp s predznambo zastavne pravice na dolžničini nepremičnini, spregledalo, da v primeru prodaje dolžničine nepremičnine na javni dražbi po polovični ceni, upnici, ki je kot hipotekarna upnica vknjižena šele na tretjem mestu, za poplačilo njene terjatve ne bi nič ostalo. Zato je stališče sodišča o zadostnosti obstoječega zavarovanja zmotno, odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo predhodne odredbe z rubežem na denarnih sredstvih dolžnice, pa napačna.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom 0883 Z 212/2013 z dne 16. 7. 2013 na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95865/2013 z dne 12. 6. 2013 na predlog upnice zaradi zavarovanja denarne terjatve v višini 33.626,34 EUR s pp odredilo predhodno odredbo s predznambo zastavne pravice v korist upnice na solastniškem deležu nepremičnine dolžnice. V predlogu je mdr. navedla, da znaša vrednost dolžničinega neobremenjenega deleža cca 35.000,00 EUR, denarna terjatev skupaj z obrestmi pa znaša 33.626,34 EUER. Zoper sklep je dolžnica vložila ugovor, o katerem pa še ni bilo odločeno. Upnica pa je po izdaji predhodne odredbe zaradi zavarovanja denarne terjatve podala predlog za izdajo še druge predhodne odredbe, in sicer z rubežem denarne terjatve, kar je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Sodišče prve stopnje se je pri svoji odločitvi pravilno oprlo na določbo drugega odstavka 260. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno. Slednji pogoj izhaja iz temeljne določbe 3. člena ZIZ, ki določa obseg zavarovanja. Po navedenem določilu se zavarovanje denarne terjatve dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno zavarovanje. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da mora upnik v trditveni podlagi navesti dejstva in predlagati dokaze, na podlagi katerih lahko sodišče presodi potrebnost izdaje več predhodnih odredb. Upnica v svojem predlogu za izdajo druge predhodne odredbe ni navedla nobenih novih okoliščin, s katerimi bi utemeljevala potrebnost še dodatnega sredstva zavarovanja terjatve. Nasprotno je v predlogu navedla, da se dejansko stanje od prejšnje odredbe ni v ničemer spremenilo. Upnica tako svojemu trditvenemu ter dokaznemu bremenu v zvezi s potrebnostjo nove predhodne odredbe ni zadostila (7. in 212. člen ZPP). Zato je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna. Ne glede na navedeno pa izdajo dodatne predhodne odredbe preprečuje tudi odločitev Ustavnega sodišča RS U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, po kateri v obravnavani zadevi ni (več) enega od pogojev za izdajo predhodne odredbe in ki bo morala biti upoštevana pri odločanju o ugovoru zoper prvotno predhodno odredbo.(1) Ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani pritožbeni razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker upnica s pritožbo ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

(1) V skladu s 44. členom ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.