Jedro

Sodišče mora namreč poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti sojenja, kar pomeni, da je nepristranskost sodnikov potrebno ocenjevati tudi po tem, kako lahko pristranskost ali nepristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Zato je za zagotavljanje objektivnega videza nepristranskosti sodišča pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), v skladu s katero je potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča.

Izrek

Za postopek v tej zadevi se določi Okrajno sodišče na Ptuju.

Obrazložitev

1. Okrajni sodnik kazenskega oddelka Okrajnega sodišča v Mariboru, J. Š., je dne 5. 7. 2021 podal predlog za prenos krajevne pristojnosti v zadevi I Kpd 33911/2021, ki se pred Okrajnim sodiščem v Mariboru vodi zoper osumljene M. K., A. P. in S. M., zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena Kazenskega zakonika. V predlogu navaja, da je bilo kaznivo dejanje storjeno na škodo mladoletnega oškodovanca T. L., ki je sin na kazenskem vpisniku zaposlene T. L.. Slednja je namreč z Letnim razporedom dela sodnega osebja Okrajnega sodišča v Mariboru za leto 2021 razporejena na delo v kazenski pisarni sodišča kot vodja vpisnikov. Poleg tega je tožilstvo v okviru oprave kazensko-preiskovalnih dejanj predlagalo tudi zaslišanje priče S. L., ki je brat mladoletnega oziroma sin omenjene T. L.. Glede na navedeno okrajni sodnik meni, da so podani tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Mariboru.

2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so drugi tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo videza nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP. 4. Vrhovno sodišče je sicer v več svojih odločbah presodilo, da kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, vendar pa mora višje sodišče kljub temu v skladu z ustaljeno sodno prakso v vsakem posamičnem primeru presoditi, ali je odnos med zaposlenimi takšne narave in stopnje, ki bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču. Sodišče mora namreč poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji oziroma objektivni videz nepristranskosti sojenja, kar pomeni, da je nepristranskost sodnikov potrebno ocenjevati tudi po tem, kako lahko pristranskost ali nepristranskost razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Zato je za zagotavljanje objektivnega videza nepristranskosti sodišča pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), v skladu s katero je potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča (prim. odločbo Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015, Ghulyan proti Armeniji z dne 24. 1. 2019, ter tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018).

5. Po presoji višjega sodišča pa okoliščine, ki so navedene v predlogu okrajnega sodnika, dajejo podlago za zaključek, da so podani tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti. V obravnavanem primeru je namreč mladoletni oškodovanec sin delavke, ki je zaposlena na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru, in sicer opravlja delo vodje vpisnikov. Prav tako je v okviru oprave posameznih preiskovalnih dejanj kot priča predlagan tudi njen drugi sin, brat mladoletnega oškodovanca. Navedena sorodstvena razmerja med zaposleno in udeleženci predmetnega kazenskega postopka pa nedvomno predstavljalo tehten razlog, zaradi katerega bi bil lahko ustvarjen videz pristranskosti, če bi o zadevi odločal katerikoli sodnik oziroma sodnica Okrajnega sodišča v Mariboru, saj ima delavka kot vodja vpisnikov na kazenskem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru zagotovo pogoste, če ne že vsakodnevne, stike s sodniki. Višje sodišče je zato, da se zagotovi objektivni videz nepristranskosti sodišča, na podlagi določil 35. člena ZKP predlogu okrajnega sodnika ugodilo in odločilo, da se za odločanje v obravnavani zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče na Ptuju.

6. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).