Jedro

Zgolj obstoj bolezni še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Izkazano mora biti tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva oz. nenadna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

2. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, naj Višje sodišče v Ljubljani izpodbijani sklep v celoti razveljavi in ugodi predlogu tožnice, da se ponovno odpre glavno obravnavo in da se izvede predlagane dokaze. Tožeča stranka poudarja, da ni uspela pridobiti zdravniškega izvida, ki bi dokazoval njeno bolezen, če pa bi sodišče od nje to zahtevalo, bi ga zagotovo pridobila. Prav tako je neutemeljen očitek, da odvetnik ni pristopil na glavno obravnavo, saj bi sodišče moralo ponovno zaslišati obe stranki in predlagane priče. Prisotnost odvetnika brez njegove stranke tako ni bila nujno potrebna, odvetnik pa je bil zadržan na drugi obravnavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. 1. odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) določa, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila narok oz. rok iz upravičenega vzroka. Vsebino predpostavke „upravičeni vzrok“ ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru po pravilih o razlagi pravnih standardov. Sodna praksa in pravna teorija sta pri tem izoblikovali naslednje merilo: upravičen vzrok je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje, vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oz. če se lahko pripiše slučaju, ki se je zgodil stranki (1). Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo odločilna dejstva in napravilo pravilne dokazne zaključke o neopravičljivosti zamude, zaradi česar se višje sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na jasne in argumentirane razloge izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je zbolela in da ni pridobila zdravniškega potrdila, bi ga pa pridobila, če bi sodišče od nje to zahtevalo. Takšnega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje ni mogoče upoštevati kot opravičljivega razloga, saj zgolj obstoj bolezni, še ni zadosten razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Izkazano mora biti tudi, da je bila bolezen nepredvidljiva oz. nenadna (2). Stranka, ki zahteva vrnitev v prejšnje stanje, mora nepredvidljivost in nenadnost svoje bolezni zatrjevati in tudi dokazati. Tožeča stranka je nepredvidljivost in nenadnost svoje bolezni zgolj zatrjevala, ni je pa dokazala. Za dokaz obstoja bolezni se zahteva kvalificirano potrdilo in sicer ustrezno zdravniško potrdilo (115. člen ZPP). Tožeča stranka je v potrditev svojih navedb predložila samo svoje opravičilo, zakaj je na narok ni bilo in kakšna je bila njena bolezen, ni pa predložila nobenega kvalificiranega potrdila, resničnosti njenih navedb tako ni mogoče preizkusiti, zato opravičljivosti razloga ni uspela dokazati.

5. Tožeča stranka kot razlog za odsotnost pooblaščenca v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da se pooblaščenec naroka ni mogel udeležiti, saj je bil zadržan na drugi obravnavi, v pritožbi pa nadalje še navaja, da njegova navzočnost na glavni obravnavi ni bila nujna, saj bi sodišče moralo zaslišati obe stranki in izvesti predlagane dokaze. Pritožbene navedbe so neutemeljene, saj če stranko zastopa odvetnik, so zanj pričakovanja v primeru zadržanosti zelo stroga in načeloma velja, da je dolžan zagotoviti substitucijo (3). Odvetnik mora vnaprej zagotoviti ukrepe (substitucijo), ki naj ob predvideni kot nepredvideni odsotnosti omogočijo opravo procesnih dejanj. Predvideti mora tudi nenadne oz. izredne dogodke in se nanje pripraviti tako, da si zagotovi ustrezno nadomestno zastopanje na narokih. Odvetnik je bil zadržan na drugi obravnavi, kar ni izredni oz. nenadni dogodek, za svojo zadržanost je vedel že prej, zato bi si moral zagotoviti substitucijo, česar pa ni storil, njegov vzrok za vrnitev v prejšnje stanje pa ni opravičljiv, saj bi zamudo lahko preprečil že s tem, da si zagotovi substitucijo.

6. Glede na ugotovljeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. alineja 365. člena ZPP).

7. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, krije svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP).

(1) Sklep VSL I Cpg 876/2010 z dne 07. 09. 2010. (2) L. Ude, N. Betetto, A. Galič (et.al.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2009; A. Galič, str. 490. (3) L. Ude, N. Betetto, A. Galič (et.al.): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2009; A. Galič, str. 480.