Jedro

Dokazni predlog mora biti obrazložen ne samo glede dokaza, ki naj se izvede, temveč tudi, katero dejstvo želi stranka s tem dokazom dokazati.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenec se oprosti plačila sodne takse v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo Okrožnega sodišča v Novem mestu je bil S. M. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Na podlagi 50. in 51. člena istega zakona mu je bila izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen šest mesecev zapora ter preizkusna doba treh let. Po četrtem odstavku 196. člena KZ je sodišče obtožencu odvzelo 3,35 g heroina, žepni nož in ročno tehtnico bele barve, na podlagi prvega odstavka 498. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pa mu je odvzelo še ročno tehtnico bele barve, rdečo kapsulo, šest zelenih kapsul substitola, plastično steklenico s tekočino metadon in rastlino konopljo, A. M. pa je odvzelo 21 kapsul substitola. Na podlagi prvega odstavka 95. člena ZKP je odločilo, da je dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona in sodno takso, katere višina bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe. Višje sodišče je pritožbi zagovornika obtoženca delno ugodilo in izpodbijano sodbo tudi po uradni dolžnosti v odločbah o vštetju pridržanja ter stroških kazenskega postopka spremenilo tako, da je obtožencu po prvem odstavku 49. člena KZ za primer preklica pogojne obsodbe vštelo čas pridržanja od 8. 11. 2006 do 9. 11. 2006, odločbo o stroških postopka pa je spremenilo tako, da ga je iz razloga po četrtem odstavku 95. člena ZKP oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in plačila sodne takse, s potrebnimi izdatki zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti, pa je obremenilo proračun, sicer je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodno odločbo so zagovorniki obsojenca po pooblastilu vložili zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga kršitev kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb ZKP. Vrhovnemu sodišču predlagajo, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe.

3. Vrhovni državni tožilec v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Zahteva za varstvo zakonitosti je bila sicer vložena zaradi kršitve kazenskega zakona in zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, vendar pa v nadaljevanju zagovorniki teh kršitev ne obrazložijo, temveč uveljavljajo zgolj svoje nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, torej uveljavljajo razlog, ki ga s tem izrednim pravnim sredstvom ni dopustno uveljavljati. Občasne navezave na domnevne kršitve procesnega prava pa so le poskus, da bi zahteva zadovoljila vsebini, ki jo določa zakon.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca na vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti je bil poslan tako zagovorniku kot obsojencu. Zagovorniki na odgovor vrhovnega državnega tožilca niso odgovorili, obsojenec pa pošiljke ni dvignil. 5. Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti je izredno pravno sredstvo, katerega namen je odpraviti kršitve zakona, ki so bile storjene s pravnomočno sodno odločbo ali s sodnim postopkom, ki je tekel pred to pravnomočno sodno odločbo ter v zagotovitvi enotne uporabe zakona v tej državi. To pravno sredstvo je torej dopustno vlagati le zaradi kršitve materialnega kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb procesnega zakona ali zaradi drugih kršitev postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe (prvi odstavek 420. člena ZKP). Zahteve za varstvo zakonitosti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovite dejanskega stanja ni dopustno vlagati (drugi odstavek istega člena).

7. Zagovorniki, kot na to upravičeno opozarja vrhovni državni tožilec, uvodoma vlagajo zahtevo zaradi kršitve kazenskega zakona in bistvenih kršitev določb ZKP, vendar pa teh očitkov ne obrazložijo. Z navedbami, da je sodišče napačno ocenilo verodostojnost izpovedbe A. M., izpovedbe B. D., S. K. ter Z. V., saj so te izpovedbe v nasprotju same s seboj ali s tem, kar so izpovedali zaslišani v preiskavi, z vztrajanjem na svojem videnju poteka dogodkov ipd. namreč uveljavljajo le razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz tega razloga pa, kot je bilo že pojasnjeno, zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vlagati.

8. Kršitev pravice do obrambe vidijo zagovorniki v tem, da je sodišče zavrnilo dokazni predlog obrambe po pridobitvi posnetka na OKC-ju o vseh pogovorih, ki so tekli med policisti OKC in Z. V., nadalje pa tudi, da ni opravilo poizvedb pri Centru za forenzične preiskave o tem, ali je aluminijasta folija primeren material za pridobitev sledov prstnih odtisov. Zavrnitev dokaznih predlogov pa tudi ni obrazložena.

9. Kot izhaja iz podatkov v spisu je sodišče zavrnilo dokazna predloga z obrazložitvijo, da njihova izvedba ne bi v ničemer pripomogla k dodatni razjasnitvi dejanskega stanja. Navedene presoje sodišča prve stopnje s pritožbo obramba ni izpodbijala. V zahtevi za varstvo zakonitosti pa zagovorniki uveljavljajo kršitev pravice do obrambe, ker je sodišče zavrnilo že omenjena dokazna predloga. V tej vlogi dokazna predloga tudi obrazložijo, in sicer, da bi se s pribavo posnetka pri OKC-ju ugotovilo, kdo je bil prijavitelj, komu je podal prijavo (na policijo oziroma OKC ali neposredno policistu D.), predvsem pa tudi, kaj je bilo v zvezi s tem dogodkom povedanega na primer o tem, kaj se je dogajalo na kraju samem, če je kdo bodisi kateri od policistov, bodisi kakšna priča videla, kaj se je zgodilo, ipd. Z izvedbo tega dokaza bi se lahko po navedbah zagovornikov v zahtevi na nedvoumen način ugotovilo, da vse omenjene priče niso izpovedale po resnici oziroma, da obdolženi S. M. očitanega mu kaznivega dejanja ni storil. Slednje bi se lahko dokazalo tudi, če bi se z aluminijastega zavitka in manjših zavitkov s heroinom odvzeli prstni odtisi.

10. Kot je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo v svojih odločbah, je sodišče dolžno izvesti predlagane dokaze, če so ti pravno relevantni in če stranka njihovo pravno relevantnost ustrezno obrazloži. To pomeni, da pravica stranke, da se izvedejo predlagani dokazi ni absolutna.

11. V konkretni kazenski zadevi so zagovorniki predlagali pridobitev posnetka pri OKC o pogovorih med policisti OKC in Z. V. zato, da bi se ugotovilo, zakaj je prišlo do prijave in kakšna sploh je bila prijava po vsebini (pisni dokazni predlog na str. 192 spisa). Na tem dokaznem predlogu so vztrajali tudi na glavni obravnavi, opravljeni dne 16. 9. 2009, z obrazložitvijo, da bi se na ta način dalo ugotoviti, kaj je Z. V. na kraju videl, še zlasti glede na to, da se govori tako o tulcu kot o alu-zavitku, kar ni enako, se pa med seboj enači. Sodišče je bilo torej dolžno presojati dokazni predlog o pravni pomembnosti tega dokaza v okviru obrazložitve dokaznega predloga v času, ko je bila izvedba dokaza predlagana. Presodilo je, da predlagani dokaz ni pravno relevanten. Takšna presoja sodišča prve stopnje je pravilna. Ne glede na to, ali je priča V. govoril o tulcu iz aluminija ali o podolgovatem zavitku v alu-foliji, bi namreč odločitev sodišča ostala enaka, saj je bistveno, da je govoril o predmetu v ali iz aluminijste folije oziroma o predmetu srebrne barve. Sodišče je namreč jasno obrazložilo, da je priča V. dopustil možnost, da je imel obtoženec za pasom zavitek alu-folije (torej dejstvo, ki ga je želela z izvedbo predlaganega dokaza dokazati obramba), vendar pa je glede na ostale izvedene dokaze ocenilo, da je šlo za zavitek v alu-foliji, v katerem je bilo več manjših alu-zavitkov, napolnjenih z drogo. Upoštevalo je namreč dejstvo, da je bil zavitek alu-folije v obliki tulca (uradni zaznamek o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja na str. 2 in priložene fotografije), dejstvo, da pri obsojencu ni bilo najdenega nikakršnega (drugega) tulca iz folije, da je bil to edini predmet zavit v foliji, ki je bil najden v bližini, kjer je obtoženec predmet odvrgel ter dejstvo, da je tudi eden od stanovalcev bloka videl, da je fant, ki je imel oblečeno modro trenirko (v modro trenirko je bil po ugotovitvah sodišča oblečen obsojenec), za pasom nekaj srebrnega, da je odvrgel neko srebrno folijo pa je izpovedal tudi policist D. S tem, ko je sodišče zavrnilo dokazovanje nečesa, kar je pri presoji že upoštevalo in ocenilo, ni storilo kršitve pravice do kontradiktornosti, temveč je le racionalno vodilo postopek.

12. Dokaznega predloga, da naj se pri Centru za forenzične preiskave opravijo poizvedbe, ali je aluminijasta folija primeren material za pridobitev sledov prstnih odtisov, pa obramba ni obrazložila oziroma ni navedla, katero pravno relevantno dejstvo želi s tem dokazati. Sodišče lahko o tem špekulira, da je obrambo verjetno zanimalo, zakaj policija ni odvzela prstnih sledi, ali pa kolikor bi bil odgovor pritrdilen, bi po več kot leto dni od dejanskega odvzema predmetov predlagali postavitev izvedenca daktiloskopske stroke, vendar pa kot rečeno, so to le ugibanja, kar pa sodišče ni dolžno storiti niti za to ni pooblaščeno. Kot je bilo že pojasnjeno, mora biti vsak dokazni predlog obrazložen in to ne samo glede dokaza, ki naj se izvede, temveč tudi, katero dejstvo želijo stranke s tem dokazom dokazati. Samo dejstvo, ki neposredno izhaja iz opravljenih poizvedb (ali je alu-folija primeren material za pridobitev sledov prstnih odtisov ali ne), pa za samo odločitev, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, ni relevantna.

13. Vrhovno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da sodišče ni kršilo uveljavljanih kršitev procesnega zakona, zahteva pa je v pretežni meri podana iz razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi česar jo je v skladu z določilom člena 425 ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Odločitev o stroških, nastalih pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, temelji na določilih členov 98. a v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP.