Jedro

Moralne avtorske pravice niso prenosljive, terjatev na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve takšne pravice, pa se lahko odstopi le, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 11.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 5. 2012. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti 1.064,45 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je v tožbi povsem jasno navedla, kako je tožena stranka kršila avtorsko pravico. Ni res, da je tožeča stranka trdila, da je šlo le za reprodukcijo. Trdila je tudi, da je tožena stranka s tem, ko je naročila predvajanje dela pesmi M. skupine Z. kršila pravico avtorja do uporabe dela.

Tožeča stranka je prepričana, da gre za kršitve iz 26. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Sklicuje se še na 70. člen ZASP in navaja, da lahko avtor prenese posamezne avtorske pravice in druge pravice avtorja s pogodbo ali drugim pravnim poslom. To pomeni tudi podelitev pooblastila, ki ga je avtor dal tožeči stranki. Sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da pooblastilo obsega tudi pravice avtorja skupine, pa tudi avtorja osebno, nato pa ugotovi, da iz pooblastila ne izhaja, da je tožeča stranka pridobila kakršnokoli avtorsko pravico. Tožeča stranka je prepričana, da je s takšnim pooblastilom izkazano njeno upravičenje do uveljavljanja kršitve avtorske pravice. To bi sodišče lahko ugotavljalo tudi z zaslišanjem predlaganih prič, ki bi potrdile voljo avtorja do načina uveljavljanja avtorske pravice po pooblastilu, pa tega ni dopustilo.

Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da gre pri uveljavljanju kršitev pravic avtorja za obvezno zastopanje po pravnih osebah, ki imajo dovoljenje pristojnega organa. Gre za upravljanje avtorskih pravic, to pa ne pomeni, da avtorji sami nimajo pravice do uveljavljanja kršitev svojih pravic. Pritožnica predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožeča stranka družba s sedežem v ..., tožena pa Z. Gre torej za spor z mednarodnim elementom. Sodišče Republike Slovenije je pristojno, saj ima toženec sedež v Republiki Sloveniji (1. odstavek 48. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku; ZMZPP).

6. Tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo (in nadomestila(1)) zaradi posega v moralne (in materialne) avtorske pravice skupine Z. s predvajanjem pesmi M.(2). V tožbi navede, da avtor, skupina Z., “v Sloveniji nastopa pod okriljem tožeče stranke, ki je nosilec vseh avtorskih pravic skupine“. To svojo trditev je utemeljevala s sklicevanjem na pooblastilo z 20. 8. 2009, predlagala pa je tudi zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke in zaslišanje priče A. A. 7. Na naroku za glavno obravnavo 4. 3. 2015, ko je sodišče prve stopnje sklenilo, da se neizvedeni dokazni predlogi zavrnejo in dokazni postopek zaključi, tožeča stranka ni uveljavljala kršitve določb pravdnega postopka v zvezi z neizvedbo dokazov. V skladu z določbo prvega odstavka 286.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zato takšne kršitve z vztrajanjem pri zaslišanju tožeče stranke in priče A. A. v pritožbi ne more več uveljavljati.

8. Iz pooblastila z 20. 8. 2009 (priloga A 7 v spisu) izhaja, da A. A. kot ustanovitelj, avtor, vokalni solist in predstavnik skupine tožečo stranko pooblašča, da v njegovem imenu in v imenu skupine Z. sklepa pogodbe, določa načine in roke plačil, ter dogovarja pravice in obveznosti za vse oblike delovanja skupine Z. V nadaljevanju je navedeno, da pooblaščenec lahko po potrebi v imenu pooblastitelja in za njegov račun tudi najame odvetnika.

9. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu. Je enostranski pravni posel pooblastitelja, s katerim ta podeli drugi osebi (pooblaščencu) upravičenje, da ga zastopa.

10. Ker gre v obravnavani zadevi, kot je bilo izpostavljeno, za spor z mednarodnim elementom, je višje sodišče v skladu z določbami ZMZPP ugotavljalo, katero pravo je treba uporabiti pri razlagi pooblastila. V skladu z določbo 28. člena ZMZPP se za enostranski pravni posel uporabi pravo države dolžnikovega stalnega bivališča oziroma sedeža. Tako pooblastitelj kot pooblaščenec imata sedeža v Republiki Hrvaški, zato je moralo sodišče v zvezi z razlago pooblastila uporabiti določbe Zakona o obveznim odnosima Republike Hrvaške(3) (v nadaljevanju ZOO). V skladu z določbo 2. odstavka 313. člena ZOO sta obstoj in obseg pooblastila neodvisna od pravnega razmerja, na podlagi katerega je bilo pooblastilo dano. V skladu z določbo 1. odstavka 315. člena ZOO lahko pooblastitelj sklepa le tiste pravne posle, za katere je pooblaščen. Zastopanje pomeni dajanje in sprejemanje izjav volje v imenu in za račun zastopanega, torej dajanje in sprejemanje izjav volje, ki neposredno učinkujejo za zastopanega. V takšnem pomenu zastopanje ureja tudi ZOO v 308. členu in naslednjih(4). Prav v takšnem pomenu in obsegu je zastopanje dogovorjeno tudi v spornem pooblastilu. Iz pooblastila jasno izhaja, da je tožeča stranka pooblaščena za zastopanje v imenu pooblastitelja in za račun pooblastitelja, ne pa v svojem imenu. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da gre pri pooblastilu z 20. 8. 2009 za neposredno zastopanje, ne pa za prenos kakšnih pravic avtorja.

11. Sodišče tožeči stranki torej iz naslova zatrjevane kršitve avtorskih pravic skupine Z. ali A. A. ne more prisoditi niti odškodnine niti nadomestila za uporabo malih avtorskih pravic. Ker tožeča stranka niti ne trdi, da bi ji bila tožena stranka dolžna plačati vtoževani znesek na kakšni drugi podlagi, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna.

12. Zgoraj opisano je zadosten in odločilen razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, zato se višje sodišče z ostalimi pritožbenimi navedbami ne ukvarja podrobneje. Zaradi popolnosti razlogov le kratko pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje glede na določbo 8. člena Uredbe (ES) št. 864/2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II)(5), pravilno uporabilo določbe ZASP, saj tožeča stranka zahteva zaščito avtorske pravice v Republiki Sloveniji. Kolikor zahtevek predstavlja zahtevo za nadomestilo zaradi uporabe malih avtorskih pravic, je torej pravilno stališče sodišča prve stopnje, da ZASP ureja obvezno kolektivno uveljavljanje takšnih pravic. Kolikor pa zahtevek predstavlja odškodnino zaradi kršitve moralne avtorske pravice (169. člen ZMZPP), pa višje sodišče dodaja, da moralne avtorske pravice niti niso prenosljive(6), terjatev na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve takšne pravice pa se lahko odstopi le, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom (2. v zvezi s 1. odstavkom 197. člena ZOO).

13. Pritožba torej ni utemeljena, zato jo je višje sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

14. Tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni mogla izboljšati svojega procesnega položaja, ne gre torej za potrebne pravdne stroške (155. člen ZPP), zato jih mora kriti sama. Enako velja za pritožbene stroške tožeče stranke, zato ker s pritožbo ni uspela.

Op. št. (1): Tudi tako (morda celo širše od same tožeče stranke) je sodišče prve stopnje razumelo tožbene trditve.

(2) Sodišče prve stopnje se z vprašanji, ali je prišlo do kršitve in kdo je avtor, ni ukvarjalo, ker je tožbeni zahtevek zavrnilo iz drugih razlogov.

(3) NN 35/05, 41/08, 125/11, 78/15. (4) V bistvenem enako kot Obligacijski zakonik RS.

(5) Ta za kršitev pravic intelektualne lastnine predvideva uporabo prava države, za katero se zahteva zaščita (lex loci protectionis).

(6) V skladu z 2. točko 79. člena ZMZPP je nično pogodbeno določilo, s katerim avtor prenaša na drugo osebo moralne avtorske pravice.