Jedro

Zamenjala ključavnice na nepremičnini je motilno dejanje kljub temu, da motilec hkrati izroči motenemu ključ. Namen ključavnice je izključiti vse nepooblaščene in neupravičene osebe od izvrševanja posesti. Le na tak način ima posestnik popolno kontrolo nad zaklenjeno nepremičnino (velja tudi za premičnine). Kopije ključev se ob današnji tehniki izdelujejo na hiter in cenen način. Izročitev ključa zamenjane ključavnice ne predstavlja nobene garancije, da motilec nima še nadaljnjih kopij ključev. Moteni ima interes tudi na prepovedi nadaljnjih zamenjav ključavnic.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se u g o d i, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e v novo odločanje.

O pritožbenih stroških bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek glede motenja posesti na stanovanjski hiši Trebče ...

Proti takšnemu sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Potrebno je upoštevati tudi ekonomski interes za varstvo in ne samo pravni interes. Tožena stranka je priznala motenje, datum motenja pa ni bistven element zahtevka.Tudi datumi 30. 6., 1. 7. ali 2. 7. 1996 so znotraj 30 dnevnega roka. Toženca sta šele na poziv izročila ključe in nato istega dne ponovno zamenjala ključavnico. Motenje se je celo ponovilo in je bila tožba potrebna. Sodišče je brez utemeljenega razloga verjelo tožencema, da sta ključavnico zamenjala ponovno 2. 7. in ne 1. 7., kot je trdila tožnica.

Dejstvo pa je, da je prišlo do motenja in bi sodišče moralo ugoditi tudi prepovednemu zahtevku. Sodišče ni zanesljivo ugotovilo, če je prejšnja lastnica K. res naročila zamenjavo ključavnic. Toženca sta ravnala samovoljno in bi bili lahko podani tudi znaki določenega kaznivega dejanja. Predlaga razveljavitev ali spremembo sklepa.

V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo (str. 4), da je motilno dejanje le takšno dejanje, s katerim se preprečuje ali omejuje posest stvari,ali onemogoča normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. Pritožbeno sodišče pa se ne strinja z nadaljnjim zaključkom, da zamenjava ključavnice z izročitvijo ključev posestniku ne predstavlja motenja posesti stanovanjske hiše. Smisel izvrševanja posesti v stanovanjski hiši je popolna kontrola posestnika nad stanovanjsko hišo. Posestnik lahko takšno stanje doseže le na ta način, da ima nameščeno ključavnico, ki jo sam izbere in s tem izključi vstop v hišo vsem nepooblaščenim osebam. Smisel nameščene ključavnice je tudi v tem, da posestnik prepreči, da bi kdorkoli drug imel ključe od ključavnice, ki jo je sam namestil. Če ključavnico kdorkoli nepooblaščeno zamenja, ni več izključena možnost, da bi še kdorkoli drug imel ključe. Takšna situacija pa predstavlja resno nevarnost za normalno izvrševanje posesti v hiši, saj posestnik nikoli ne ve,kdaj bo kdo nepooblaščeno vstopil v hišo. Zato ima vsak posestnik pravni interes, da je nameščena le tista ključavnica, ki jo je sam izbral. V konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno, da bi imela tožena stranka kakršnokoli pooblastilo za zamenjavo ključavnice, saj po podatkih spisa tudi pokojna K. ni imela veljavnega pravnega naslova za odvzem posesti nad hišo tožeči stranki.

Prvostopno sodišče je obrazložilo le zavrnitev dajatvenega (restitucijskega) zahtevka, ni pa obrazložilo, zakaj je bil zavrnjen prepovedni zahtevek. Težko je najti pravno osnovo, po kateri bi morala tožeča stranka trpeti ponavljanje menjavanja ključavnic, saj v konkretnem primeru takšna osnova ni bila ugotovljena.

Poudariti pa je treba, da v motenjskih pravdah ni predviden ugotovitveni zahtevek, saj čl. 79 ZTLR predvideva le prepovedni zahtevek in različne restitucijske zahtevke (naprimer namestitev prvotne ključavnice). Ugotovitveni zahtevek je v nasprotju s kogentnim predpisom iz čl. 187 ZPP in mora sodišče tak del tožbe celo zavreči (čl. 288/2 ZPP).

Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka, saj v sklepu niso navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti zaradi ponovnega odločanja. Ob ponovnem odločanju bo sodišče odpravilo opisane pomanjkljivosti in bo o celotnem zahtevku navedlo razloge za svojo odločitev.