Jedro

Ker je tožnik izkazal, da je izpolnil svoje obveznosti po pogodbi o delu, tožena stranka pa nasprotnega ni uspela dokazati, tožena stranka pa je pogodbo razdrla, gre za prenehanje pogodbe po volji naročnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu pod točko I. izreka nad zneskom 2.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila razveljavi in se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožena stranka mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novem mestu je v točki I. izreka razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 5.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila ter znesek 196.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi na sledji znesek od 1.1.1997 do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 45.387,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15.10.1998 do plačila. V točki II. izreka je zavrnilo presežek tožbenega zahtevka. Zoper ugoditveni del sodbe nad zneskom 2.000 DEM v tolarski protivrednosti se je pritožila tožena stranka. Izpodbija jo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče sodbo spremeni in naloži toženi stranki plačilo namesto 5.000,00 DEM le 2.000,00 DEM v tolarski protivrednosti in da temu ustrezno spremeni stroškovni del izreka ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Podrejeno pa predlaga, da se izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo obravnavo prvostopenjskemu sodišču. V obrazložitvi pritožbe zatrjuje, da je prvostopenjsko sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker v sodbi ni razlogov o odločilnih dejstvih, iz izvedenih dokazov pa je naredilo tudi napačne zaključke o dejanskem stanju. Prezrlo je namreč pričevanje tajnika J.M., da niso bili zadovoljni s šestim mestom in da so v začetku decembra tožnika opozorili, da ga bodo odstavili, če ne bodo dobro odigrane tri tekme v decembru. Da je bil opozorjen so izpovedali tako M., J.G. in A.B.. Izpoved teh prič dokazuje, da je šlo za situacijo po 608. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), sodišče pa je napačno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo na podlagi 629. čl. ZOR, ki tudi sicer ni bil pravilno uporabljen. Tožnik v svoje trditve, da po razdrtju pogodbe ni nič zaslužil, ker ni dobil nobenega dela, ni predložil nobenega dokaza. Tožena stranka je izvedela, da je tožnik prevzel treniranje igralcev OK Ak... in predlaga, da se tam opravijo poizvedbe o tem, kakšen je bil njegov dohodek od 17.12.1996 do 31.3.1997 ter se opravijo poizvedbe pri Zavodih za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje v Zagrebu o tem, ali je imel tožnik za navedeno obdobje plačane prispevke, ter pri Davčni upravi v Zagrebu o prijavljenih dohodkih tožnika za navedeno obdobje oz. za leto 1997. Pritožba je utemeljena. Ker je sodba sodišča prve stopnje postala pravnomočna v zavrnilnem delu in glede odločitve o dolžnosti plačila tožene stranke tožeči stranki zneska 2.000 DEM v tolarski protivrednosti, je pritožbeno sodišče sodbo preizkušalo le v izpodbijanem delu. Ugotovilo je, da v postopku ni bilo storjenih bistvenih kršitev in da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe utemeljilo svoj izrek in tudi navedlo razloge o odločilnih dejstvih, ki so ga vodile pri odločitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in pritožbeno sodišče v celoti soglaša s prepričljivimi razlogi sodišča prve stopnje o tem, da je bilo med strankama glede kvalitete dela tožnika dogovorjeno le, da mora tožena stranka ostati v prvi ligi, kar se je dejansko tudi zgodilo, ter da tožeča stranka ni uspela dokazati tožniku nekvalitete dela oz. da se ni držal pogodbenih pogojev. Pritožbene trditve tožene stranke, da je šlo za odpoved pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogojev zato ne držijo. Za vprašanje ali je bila odpoved upravičena je relevanten le dogovor o sklenitvi pogodbe, ne kasnejša ocena tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pričakovanj. Izpovedi prič J.M., J.G.in A.B. o tem, da niso bili zadovoljni š šestim mestom in da so ga opozorili, da mora izboljšati rezultate, ter zatrjevana nezadovoljnost igralcev, na veljavnost pogodbe o delu in obveznosti strank za tisto, kar ni bilo dogovorjeno, ne morejo imeti vpliva. Pritožbeno sodišče šteje kot pravilno odločitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dokazala, da je do prenehanja pogodbe prišlo po volji naročnika in je zato bil v zvezi s tem pravilno uporabljen 629. čl. ZOR, ne pa 608. čl., katerega uporabo uveljavlja tožena stranka. Ker pa določba 629. čl. ZOR določa, da mora naročnik prevzemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti, tožena stranka pa v pritožbi navaja, da je po prenehanju dela pri njej tožnik prevzel treniranje OK Aka... in da ni bil brez zaslužka, za kar predlaga tudi dokaze, pa to pomeni, da navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, kar ima glede na določbo 352. čl. v času sodbe veljavnem ZPP pravico. Ta nova navajana dejstva in predlagani dokazi kažejo na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z zmanjšanjem dogovorjenega plačila, ki bi mu šlo. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo na podlagi 370. čl. ZPP in v tem obsegu vrača zadevo sodišču prve stopnje, da o njej znova odloči, potem ko bo dopolnilo dokazni postopek z izvedbo predlaganih dokazov, ki jih bo štelo za potrebne, na kar bo o zadevi upoštevajoč dejstvo, da je dokazno breme za slednje trditve na strani tožene stranke, o zadevi znova odločilo. Odločitev, da mora tožena stranka sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka ima podlago v 4. odst. 352. čl. ZPP, ki določa, da če nastanejo zaradi sklicevanja na nova dejstva in predlaganja novih dokazov stroški v pritožbenem postopku, jih mora ne glede na to, kako se spor izteče trpeti tista stranka, ki se je na nova dejstva sklicevala oz. ki je nove dokaze predlagala.