Jedro

Namen zakona je zaščita žrtev pred dejanji, ki pomenijo dejansko nasilje, ogrožanje ali hud poseg v dostojanstvo in varnost posameznika. Izrek oziroma izvršitev denarne kazni morata biti sorazmerna in utemeljena z dejanskim ogrožanjem. Teh standardov tudi po oceni sodišča druge stopnje ravnanje pritožnika, ki je za sina hčerki izročil darilo ter pismo z voščilom, ne dosega.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter predlog predlagateljice zavrne.

II.Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan v roku petnajst dni po prejemu sklepa na račun sodišča plačati znesek 400 EUR, če te obveznosti ne bo izpolnil, bo sodišče opravilo po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni (II. točka izreka). Za primer ponovne kršitve sklepa Okrožnega sodišča v Kranju V N 381/2025 z dne 14. 10. 2025 je nasprotnemu udeležencu določilo denarno kazen v višini 500 EUR, v primeru nove kršitve bo sodišče po uradni dolžnosti opravilo izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter hkrati izdalo nov sklep, s katerim mu bo izreklo novo, višjo denarno kazen za primer, če bo tudi v nadaljevanju kršil navedene prepovedi (III. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec (pritožnik) iz vseh pritožbenih razlogov. Uvodoma povzema odločitev in obrazložitev sodišča prve stopnje. Z odločitvijo se ne strinja. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog predlagateljice za izrek denarne kazni zavrne, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.¹

Pritožnik navaja, da je sodišče ugotovilo, da nasprotni udeleženec v danem roku ni podal odgovora, zato je zaključilo, da so navedbe predlagateljice in vsebina obvestila Policijske postaje z dne 2. 12. 2025 za pritožnika nesporni in resnični. Na podlagi te procesne predpostavke je sodišče izdalo izpodbijani sklep. Takšnemu procesnemu zaključku ugovarja, saj mu je bila zaradi hude in ponavljajoče se strokovne opustitve njegove prejšnje pooblaščenke odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Ker ta svoje dolžnosti ni opravljala, ga je spravila v položaj popolne procesne nezaščitenosti, o katerem ga ni obvestila. Odvetnica mag. A. A. je vložila pritožbo zoper prvotni sklep o izreku ukrepov z dne 14. 10. 2025. Ker k vlogi ni predložila pooblastila za zastopanje, jo je sodišče pozvalo na predložitev pooblastila, na ta poziv ni odgovorila, zato je sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca s sklepom z dne 27. 1. 2026 zavrglo. O opustitvah s strani svoje takratne pooblaščenke nasprotni udeleženec ni bil obveščen in je bil prepričan, da je njegova pravna obramba ustrezno vodena. Enaka opustitev se je ponovila pri vročanju obvestil o domnevnih kršitvah, ki so privedle do izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je vlogi predlagateljice z dne 13. 12. 2025 in 29. 12. 2025 ter obvestilo policije z dne 2. 12. 2025 skupaj s sklepom o zavrženju pritožbe dne 3. 2. 2026 vročilo nasprotnemu udeležencu. Ista pisanja je 13. 2. 2026, kot izhaja iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, vročilo v odgovor tudi takratni pooblaščenki pritožnika. Ta je bil prepričan, da bo pooblaščenka kot pravna strokovnjakinja v danem roku pripravila in vložila ustrezen argumentiran odgovor, vendar ni podala nobenega odgovora in ni opravila nobenega procesnega dejanja. V obravnavani zadevi je prišlo do izjemne situacije, ko je pravni zastopnik stranko dejansko prikrajšal za možnost obrambe. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), saj pritožnik ni imel možnosti, da se seznani z dejanskim in pravnim gradivom ter se o njem izjavi in mu je bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem.

Sodišče prve stopnje je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je to ugotovilo zgolj na podlagi enostranskih in nepreverjenih navedb predlagateljice ter priloženega obvestila Policijske postaje z dne 2. 12. 2025. Dejanja, ki jih nasprotnemu udeležencu pripisuje predlagateljica, po svoji naravi, vsebini in namenu ne predstavljajo kršitve ukrepov po ZPND. Predaja vreče s predmeti, otroške naprave woki-toki in pisma z dne 29. 11. 2025 ter predaja sladkarij z dne 27. 12. 2025 so bili izvedeni izključno z namenom obdarovanja 15-letnega sina B. ob prihajajočih decembrskih praznikih. Šlo je za običajno starševsko ravnanje in izraz naklonjenosti, ne pa za nedovoljen posredni stik z namenom vznemirjanja. Pritožnik hčerke ni uporabljal kot sredstvo za obhajanje sodne odločbe, temveč ji je zgolj izročil darilo za brata, kar je v družinskih razmerjih, tudi ob ločenem življenju staršev, povsem življenjsko in naravno. Igrače so bile sinu izročene izključno v razvedrilne namene. Iz vsebine posredovanega listka pa izhaja izključno izražanje starševske ljubezni. Pritožnik je na listek zapisal praznično voščilo, B. zaželel zdravja in sreče ter mu sporočil, da ga ima rad in da so mu vrata vedno odprta. Zmotno je ugotovljeno dejansko stanje tudi glede domnevnega poizvedovanja pritožnikovih sorodnikov z očetove strani pri vrstnikih sina B. v Kranju. S temi ravnanji, tudi če bi se dejansko zgodila, pritožnik ni na noben način povezan, ni jih naročil in zanje ni vedel. Komunikacija preko elektronske pošte glede osebne izkaznice hčerke C. pa predstavlja izjemo po sklepu o prepovedi približevanja, saj je ta dopuščena, če je to potrebno zaradi izmenjave podatkov glede predaje otrok ali nujnih informacij, povezanih z izvrševanjem starševske skrbi. Sodišče je celo pritrdilo nasprotnemu udeležencu, da je koristno, če ima hči s seboj osebno izkaznico. Dejansko stanje je torej napačno in nepopolno ugotovljeno, opisani dogodki nimajo znakov nadlegovanja in kršitev sodnega sklepa.

Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Namen ZPND je zaščita žrtev pred dejanji, ki pomenijo dejansko nasilje, ogrožanje ali hud poseg v dostojanstvo in varnost posameznika. Izrek denarne kazni kot sankcije za kršitev ukrepov mora biti sorazmeren in utemeljen z dejanskim ogrožanjem oziroma izvajanjem nasilja. Posredovanje božično novoletnega darila sinu preko mladoletne sestre po svoji naravi ne izpolnjuje zakonskih znakov nasilja, nadlegovanja ali nedovoljenega pritiska, ki bi utemeljevali strogo sankcioniranje. ZPND ni namenjen kaznovanju staršev. Sodišče je svojo razlago, da obdarovanje otroka ob praznikih predstavlja kršitev prepovedi, določbe ZPND razlagalo pretirano široko in v nasprotju z njihovim temeljnim namenom. Prepoved vzpostavljanja stikov in komuniciranja, izrečena s sklepom z dne 14. 10. 2025, je namenjena preprečevanju situacij, v katerih bi povzročitelj nasilja na žrtev izvajal pritisk, jo ustrahoval ali kako drugače posegal v njeno osebno integriteto. Vročitev vreče s predmeti za darilo in pisma z voščilom ne vsebuje nobenega od teh elementov. Subsumpcija takšnega ravnanja pod kršitev zaščitnega ukrepa predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče je z izrekom denarne kazni poseglo v pravico nasprotnega udeleženca do izražanja starševske ljubezni. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zapisalo, da namen denarne kazni ni kaznovanje dolžnika, temveč varstvo žrtve pred nasiljem, kljub temu je to določbo uporabilo zmotno. Ker obdarovanje ne predstavlja nasilja in z njim ne nastaja nobena škoda, izrečena denarna kazen izgubi svoj preventivni in varovalni namen ter postane golo kaznovanje. Gre za zlorabo instituta ukrepov za zagotovitev varnosti. Da ravnanja nasprotnega udeleženca ne izpolnjujejo znakov nasilja ali ogrožanja, potrjujejo tudi odločitve pristojnih državnih organov v vzporednih postopkih, saj sta bili obe kazenski ovadbi zoper nasprotnega udeleženca zavrženi. Državni organi pregona v ravnanjih nasprotnega udeleženca niso zaznali elementov kaznivih dejanj, ki bi kazali na nasilje v družini ali surovo ravnanje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbene navedbe pritožnika, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, niso utemeljene. Držijo sicer navedbe, da je bila pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep sodišča prve stopnje V N 381/2025 z dne 14. 10. 2025, s katerim je sodišče na predlog predlagateljice pritožniku izreklo ukrepe na podlagi določb ZPND, zavržena (s sklepom z dne 27. 1. 2026), ker pooblaščenka pritožnika tudi po pozivu sodišča v postavljenem roku ni predložila pooblastila za njegovo zastopanje. Vendar pa je sodišče prve stopnje sklep, s katerim je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrglo, vročilo tudi neposredno pritožniku, ki se je že s tem sklepom lahko seznanil s pasivnostjo svoje pooblaščenke. Sodišče je s tem sklepom nasprotnega udeleženca tudi pozvalo, da lahko v roku osem dni odgovori na obvestila o kršitvah in mu obvestila oziroma vse listine hkrati tudi vročilo. V obrazložitvi sklepa je pojasnilo, da dopis z dne 22. 12. 2025 ter vse listine, ki se nanašajo na kršitve (vlogi z dne 31. 12. 2025, 13. 12. 2025 in 3. 12. 2025 prejeto obvestilo PP), vroča le nasprotnemu udeležencu, ki lahko nanje odgovori. Odvetnica A. A. jih je prejela že predhodno 8. 1. 2026, a nanje do izdaje navedenega sklepa ni odgovorila. Pritožnik je bil torej seznanjen s tem, da odvetnica tudi na obvestila o kršitvah do izdaje sklepa z dne 27. 1. 2026 (potem, ko je vloge prejela že 8. 1. 2026) ni odgovorila. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje sicer navedlo, da je odvetnica navedene vloge prejela 13. 2. 2026, a gre za očitno pomotoma povzet datum iz sklepa 27. 11. 2026, v katerem je bilo pravilno navedeno, da je bilo to 8. 1. 2026, kot izhaja tudi iz podatkov v spisu. Ob takšnem stanju pa so očitki pritožnika neutemeljeni. Glede na pojasnjeno vsebino sklepa z dne 27. 1. 2026, ki ga je pritožnik prejel 3. 2. 2026, tako neutemeljeno navaja, da je bil ves čas prepričan, da je njegova pravna obramba ustrezno vodena in da pooblaščenka na očitke predlagateljice sproti odgovarja oziroma, da je bil prepričan, da bo pooblaščenka kot pravna strokovnjakinja v danem roku pripravila in vložila ustrezen argumentiran odgovor.² Ker je bil torej pritožnik s sklepom z dne 27. 1. 2026 ustrezno pozvan, da odgovori na obvestila o kršitvah, so njegovi očitki o storjeni absolutni bistveni kršitvi določb postopka neutemeljeni.

5.Sodišče prve stopnje je, kot je navedlo v 13. točki obrazložitve, odločalo le o predlogu predlagateljice v zvezi z zatrjevano kršitvijo dne 29. 11. 2025, ko je ml. hči C., ko je prišla s stika z očetom, materi izročila vrečo predmetov in pismo, s katerim je pritožnik želel navezati stik s sinom B. Samo glede tega dogodka je namreč predlagateljica naznanila kršitev sodnega sklepa PP, ki je nato dne 2. 12. 2025 obvestila sodišče o kršitvi. O ostalih predlogih oziroma obvestilih sodišče, kot je navedlo v 13. točki obrazložitve, ni odločalo, temveč jih je upoštevalo v povezavi z dne 3. 12. 2025 naznanjeno kršitvijo. Kot izhaja iz obrazložitve, pa sodišče, kljub temu, da je navedbe predlagateljice o tem povzelo, odločitve ni oprlo na njene navedbe glede poizvedovanja sorodnikov pritožnika v zvezi z B., ki naj bi bil zato prestrašen in vznemirjen, niti ne na komunikacijo med udeležencema glede osebne izkaznice mld. C. V zvezi z osebno izkaznico je podalo le pojasnilo v 12. točki obrazložitve. Pritožbene navedbe o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju v zvezi z navedenim poizvedovanjem in osebno izkaznico zato niso odločilne in sodišče druge stopnje nanje ne odgovarja.

6.Odločilno za izrek denarne kazni oziroma izvršitev na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni je bilo ravnanje pritožnika dne 29. 12. 2025, ko je hči C., ki ima stike z nasprotnim udeležencem, ko je prišla s stika domov, materi izročila vrečo predmetov in pismo za sina B., ki se sicer lahko sam odloči o pričetku oziroma izvajanju stikov z očetom v skladu z začasno sodno poravnavo z julija 2025 in stikov z očetom nima. Sodišče je zaključilo, da je s tem ravnanjem pritožnik predlagateljico in C. postavljal v stisko oziroma je na njiju prelagal dolžnost, da z izročitvijo predmetov vplivata na to, da bi sin pričel izvajati stike z očetom, in je tako zavestno kršil sklep z dne 14. 10. 2025, s katerim mu je bilo med drugim prepovedno tudi vzpostavljati neposreden ali posreden stik s predlagateljico in otrokoma, tudi preko tretjih oseb, družinskih članov in prijateljev, razen, ko gre za neposredno izvajanje stikov, njunim prevzemom in predajo predlagateljici, določenih s sodno odločbo ali sodno poravnavo, ter komunicirati s predlagateljico in hčerko (ne pa tudi sinom) preko telefona, SMS, elektronske pošte, družbenih omrežij in drugih oblik na daljavo in tudi preko tretjih oseb.

7.Ob že obrazloženem so neutemeljene navedbe, da je dejansko stanje glede izročitve predmetov s pismom napačno ugotovljeno, ker se je sodišče oprlo na trditve predlagateljice, glede na to, da pritožnik na predlog predlagateljice ni odgovoril. Sicer pa dejstva, da je hčerki izročil vrečo predmetov in pismo za mld. B., tudi v pritožbi ne prereka.³ Utemeljena pa je navedba pritožnika, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zmotno uporabilo materialno pravo. Kot navaja pritožnik, je namen zakona zaščita žrtev pred dejanji, ki pomenijo dejansko nasilje, ogrožanje ali hud poseg v dostojanstvo in varnost posameznika in morata biti izrek oziroma izvršitev denarne kazni sorazmerna in utemeljena z dejanskim ogrožanjem. Teh standardov tudi po oceni sodišča druge stopnje ravnanje pritožnika, ki je za sina hčerki izročil darilo ter pismo z voščilom,⁴ ne dosega. Samo sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da namen denarne kazni ni kaznovanje dolžnika, temveč varstvo žrtve. Kljub temu, da je formalno šlo za vzpostavitev stika preko hčerke, pa sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo, da bi šlo za ravnanje, ki predstavlja obliko psihičnega nasilja nad mld. B., ki sta mu bili darilo in pismo namenjeni. Sodišče druge stopnje zato meni, da je utemeljena pritožbena navedba, da ravnanje pritožnika ne dosega praga nasilja. Izvršitev in izrek denarne kazni za ugotovljeno kršitev je v konkretnem primeru v nasprotju z načelom sorazmernosti, saj ravnanje pritožnika ne predstavlja oblike psihičnega nasilja nad predlagateljico oziroma otrokoma, zaradi katerega bi se lahko počutili ogrožene. Tega sodišče prve stopnje niti ni ugotovilo.

Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je zato sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in predlog predlagateljice zavrnilo. Odločitev temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 8. točki 22.a člena ZPND, po kateri sodišče o stroških tega postopka odloči po prostem preudarku. Glede na to, da je pritožnik ravnal v nasprotju z izrečenim ukrepom, kljub temu, da zaradi načela sorazmernosti ni podlage za denarno kaznovanje, nosi ta sam svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Podrejeno predlaga, če višje sodišče pritožbi ne bi ugodilo, da sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

2Pri čemer ne navaja niti, da bi bil s pooblaščenko v kakršnemkoli kontaktu.

3Enako velja glede dodatnih dogodkov iz obvestil z dne 13. 12. 2025 in 29. 12. 2025, o katerih sicer sodišče ni odločilo kot o predlogih.

4Po obvestilu 13. 12. 2025 je posredoval čokolado z listkom, po obvestilu z dne 29. 12. 2025 pa sladkarije in pismo z voščilom.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 22č

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.