Jedro

Ni mogoče upoštevati, da naj bi se dolžnik odpovedal upravljanju, saj za tako ravnanje, ki bi imelo učinek proti tretjim osebam, ni podlage v materialnem pravu. Tak dogovor, da določeni družbenik ne sodeluje pri upravljanju, je lahko le dogovor med družbeniki z interno veljavo, ne more pa učinkovati zoper tretje osebe, najmanj v tem smislu, da potem tak družbenik ne bi več odgovarjal za obveznosti družbe v primeru izbrisa.

Izrek

Pritožbi upnika se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v točki 1 spremeni tako, da se ugovor dolžnika zavrne, v točki 3 pa tako, da se zahteva dolžnika, da mu je upnik dolžan povrniti stroške v zvezi z ugovornim postopkom zavrne v celoti, v točki 5 pa se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Sicer se pritožba upnika zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenem in nerazveljavljenem a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1. ugovoru dolžnika K.B. v celoti ugodilo, tako se sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 19.1.2005 v celoti razveljavi in se predlog za nadaljevanje izvršbe zoper K.B. v celoti zavrne, 2. predlog dolžnika za odlog izvršbe, prejet dne 27.1.2006 zavrglo, 3. odločilo, da je upnik dolžan dolžniku v roku osmih dni povrniti stroške v zvezi z ugovornim postopkom v višini 61.781,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23.3.2006 do plačila pod izvršbo, višji stroškovni zahtevek pa zavrnilo: 4. predlog upnika za razširitev izvršbe na novega dolžnika, prejet dne 23.2.2006 zavrglo in 5. izvršbo ustavilo.

Zoper ta sklep se v točkah 1, 3, 4 in 5 pritožuje upnik po svoji pooblaščenki in predlaga, da se v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje razveljavi in ostane v veljavi sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 19.1.2005 oz., da se sklep o nadaljevanju spremeni, tako da se dovoli razširitev izvršbe na novega dolžnika, dolžniku pa naloži v plačilo stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe do plačila. V pritožbi navaja, da ugovor dolžnika nikakor ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno upoštevalo, da je dolžnik na S. in M.Z. prenesel svoj poslovni delež in se odpovedal pravici do upravljanja družbe, da v družbi sami ni zaposlen in da sta v celoti vodenje in poslovanje družbe prevzela S. in M.Z.. Tega pa sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati. Upnik je v poslovno razmerje vstopal z družbo A. d.o.o. in z nobeno fizično osebo tudi ne Z.S.. Nadaljevanje izvršilnega postopka je upnik lahko predlagal le zoper B.K., ki je vpisan v registru kot družbenik. Njegovo sklicevanje na spremembe, ki niso vpisane v sodni register, je neutemeljeno, saj je imel za vpis sprememb več let časa od leta 1995 pa do izbrisa družbe v letu 2001. Nerazumljivo pa je, če je že sodišče prve stopnje štelo, da je dolžnik B.K. veljavno odsvojil poslovni delež in ob izbrisu ni bil več družbenik, da je zavrglo upnikov predlog za razširitev izvršbe na novega družbenika S.Z.. Rok enega leta ne more teči že od izbrisa, saj je upnik šele iz ugovora dolžnika B.K. zvedel, da je prišlo do spremembe dolžnika.

Pritožba upnika zoper sklep glede točk 1, 3 in 5 je utemeljena, glede točke 4 pa ni utemeljena.

K pritožbi upnika zoper točko 1 in 3 izreka izpodbijanega sklepa: Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v delu, v katerem je upoštevalo dolžnikovo navedbo, da je svoj poslovni delež prenesel na nova družbenika S. in M.Z. in se odpovedal pravici do upravljanja ter s tem prenehal biti aktivni družbenik, zmotno uporabilo materialno pravo. Kot je iz spisovnih podatkov razvidno je na nova družbenika dolžnik B.K., to je družbenik izbrisane družbe A. d.o.o., prenesel le za vsakega po 1/3 deleža, enotretjinski delež pa obdržal. Pri tem ni mogoče upoštevati, da naj bi se dolžnik odpovedal upravljanju, saj za tako ravnanje, ki bi imelo učinek proti tretjim osebam, ni podlage v materialnem pravu. Tak dogovor, da določeni družbenik ne sodeluje pri upravljanju, je lahko le dogovor med družbeniki z interno veljavo, ne more pa učinkovati zoper tretje osebe, najmanj v tem smislu, da potem tak družbenik ne bi več odgovarjal za obveznosti družbe v primeru izbrisa. Pritožbeno sodišče je zato ob pravilni uporabi materialnega prava ter ob ugoditvi pritožbi upnika izpodbijani sklep v točki 1 spremenilo tako, da je ugovor dolžnika B.K. zavrnilo kot neutemeljen. Izvršba zoper njega se bo lahko nadaljevala. Seveda pa ob tem tudi odpade utemeljenost tistega dela izreka, v katerem je sodišče prve stopnje upniku naložilo plačilo stroškov dolžnika. Tudi v tem delu je na pritožbo upnika pritožbeno sodišče izpodbijani sklep, torej v točki 3 izreka, spremenilo, tako da je zahtevek za povrnitev stroškov dolžnika zavrnilo.

K pritožbi upnika zoper točko 5 izreka: Glede na povedano v zvezi z ugovorom dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe, ko torej ugovor ni utemeljen in se bo izvršba nadaljevala, je seveda potrebno razveljaviti tudi izrek o tem, da se izvršba ustavi.

K točki 4 izreka sklepa: Pač pa je po mnenju pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog upnika za razširitev izvršbe na novega dolžnika, ki je bil prejet dne 23.2.2006 zavrglo. Ne glede na pomisleke, ki jih v pritožbi izraža dolžnik, češ da ni poprej zvedel za novega dolžnika kot šele iz ugovora dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe, pa je treba upoštevati jasno določilo 2. odst. 392. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) v zvezi s 5. odst. 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), v katerem je namreč določeno, da upniki lahko uveljavljajo terjatve do družbenikov izbrisane gospodarske družbe le v enem letu po objavi izbrisa iz sodnega registra. Ta enoletni rok pa je upnik s svojim predlogom zamudil. Zato je v tem delu pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v tem delu izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.