Jedro

V primeru, da upnik s stopnjo verjetnosti ne izkaže, da je njegova denarna obveznost ugasnila v celoti, ampak le deloma, je možna tudi odločitev, da se realizacija akceptnega naloga prepove le nad določenim zneskom, tako da ga je dolžnik dolžan vrniti po tem, ko ga Agencija R Slovenije delno realizira.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je s sklepom deloma ugodilo predlogu upnika za izdajo začasne odredbe, s katero je Agenciji RS za plačilni promet v Ljubljani naložilo, da zadrži prenos denarnih sredstev iz žiro računa upnika na žiro račun dolžnika na podlagi akceptnega naloga št. Cxy v znesku 1,375.101,01 SIT. Upniku je še naložilo, da v roku osmih dni od izdaje te začasne odredbe v njeno opravičilo vloži zoper dolžnika tožbo. Zavrnilo pa je razliko za vpisan del akceptnega naloga v višini 745.708,99 SIT.

Zoper omenjeni zavrnilni del se pritožuje upnik, ki navaja, da je izkazal verjeten obstoj terjatve na izročitev akceptnega naloga tudi do omenjene višine. Sicer pa upnik meni, da je mogoče uspešno uveljavljati terjatve le za celotni akceptni nalog, ne pa le za del vpisanega zneska.

Pritožba ni utemeljena.

Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve so določeni v 272. čl. ZIZ. Upnik mora izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo nastala in še eno izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode oziroma, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo izpodbijanega sklepa, da upnik s stopnjo verjetnosti ni izkazal terjatve do dolžnika na izročitev zgoraj omenjenega akceptnega naloga v znesku 745.708,99 SIT. Končni obračun, ki ga je predložil upnik (priloga A3) namreč potrjuje, da je omenjeni znesek upnik dolžniku dolžan plačati in da je znesek zapadel v plačilo dne 16.11.1998. Upnik ni izkazal, da bi omenjeno plačilo že poravnal. Končni obračun pa je z njegove strani izrecno podpisan in ožigosan. Trditev upnika v pritožbi, da ta obveznost še ni zapadla v plačilo, ni z ničemer izkazana. Ne drži tudi stališče v pritožbi, da je mogoče uveljavljati terjatev le za celoten akceptni nalog, ne pa tudi za njegov del. Možno je zahtevati tudi vrnitev oziroma izročitev akceptnega naloga potem, ko bo z njega izplačan znesek 745.708,99 SIT.

Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na izpodbijani del, tako niso podani. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo v skladu z 2. točko 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 166. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker upnica s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.