Jedro

Pritožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na višino nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (zdravstveni karton). Zdravstveni karton je bil pridobljen enkrat, ne pa dvakrat. Zaradi tega je izvedenski organ do nagrade po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 1.370,68 EUR zniža na znesek 1.268,68 EUR, znesek 301,55 EUR na znesek 279,11 EUR, znesek 1.672,23 EUR pa na znesek 1.547,79 EUR.

II. V ostalem se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri fakulteti A. Univerze v B. priznalo nagrado za opravljeno izvedensko delo z dne 22. 3. 2021 v znesku 1.370,68 EUR in 22 % DDV v znesku 301,55 EUR, kar skupaj znaša 1.672,23 EUR. Plačilo navedenega zneska je naložilo tožencu.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne da preizkusiti. Gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do števila strani dokumentacije, ki jo je bilo potrebno preštudirati. V tem primeru je onemogočen preizkus pravilnosti odmerjene nagrade. Prav tako ni podatka o zahtevnosti in trajanju osebnega pregleda. Toženec tudi ni prejel stroškovnika izvedenskega organa, da bi lahko ugotovil, katere stroške je izvedenski organ priglasil. Poleg tega je sodišče nepravilno priznalo nagrado za preučevanje zdravstvenega kartona, najprej v okviru nagrade za študij spisa, nato pa še v okviru zbiranja in študija dodatne dokumentacije. Toženec nasprotuje odločitvi sodišča, da je nagrado za zbiranje in študij dodatne dokumentacije priznalo v dvakratnem znesku, torej za vsakega člana izvedenskega organa posebej. Izvedenski organ, v okviru katerega sta delovala oba izvedenca, gotovo ni dvakrat pridobival oziroma zbiral iste dokumentacije, pač pa le enkrat. Zato je do nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije upravičen kvečjemu v enkratnem znesku. Nagrada za drugega člana izvedenskega organa pa se odmerja po 37. členu Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju: Pravilnik),2 pri čemer se upoštevajoč dejanski obseg že obstoječe spisovne dokumentacije ter dodatno pridobljene dokumentacije, odmeri glede na razpone, določene v 37. členu Pravilnika. Glede tega se toženec sklicuje tudi na sodno prakso.3 Izvedenskemu organu je bila nagrada priznana za zahtevno izvedensko mnenje, pri čemer pa sodišče ni podalo obrazložitve o zahtevnosti izvedenskega mnenja. Po mnenju toženca gre v tem primeru za manj zahtevno mnenje, za katerega izvedencu pripada nagrada v višini 204,00 EUR, ne pa 306,00 EUR, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma sklep spremeni tako, da priznani znesek ustrezno zniža. 3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pazi po uradni dolžnosti in tudi ne določb, ki jih v pritožbi uveljavlja toženec. Je pa sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno uporabilo materialno pravo.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sklepa ni mogoče preizkusiti in da naj bi bila s tem podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, tako, da se ga da preizkusiti. Sodišče prve stopnje je za študij spisa (sodni spis s prilogami, upravni spis in zdravstveni karton) izvedenskemu organu v katerem sta sodelovala dva izvedenca, priznalo dvakrat po 153,00 EUR. Sledilo je predlogu izvedenskega organa, ki je pojasnil, da spis obsega od 200 do 500 strani. V tem primeru skladno s 3. točko prvega odstavka 37. člena Pravilnika pripada vsakemu od izvedencev, ki sta sodelovala v izvedenskem organu po 153,00 EUR.

6. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče ni obrazložilo, zakaj je za pregled priznalo vsakemu od izvedencev po 102,00 EUR. Sodišče prve stopnje je sledilo predlogu izvedenskega organa, ki je pojasnil, da je šlo za zahteven pregled, ki je trajal do treh ur. V tem primeru vsakemu od izvedencev skladno z 2. točko prvega odstavka 39. člena Pravilnika, ki je veljal v času odmerjanja nagrade, pripada po 102,00 EUR. Toženec zgolj pavšalno navaja, da naj bi šlo za manj zahteven pregled. Sodišče je že v sklepu o postavitvi izvedenskega organa opr. št. V Ps 693/2020 z dne 14. 1. 2021 izvedenskemu organu naložilo, da opravi osebni pregled. Na kakšen način je bil ta osebni pregled opravljen oziroma koliko časa je trajal pa je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo pojasnilu izvedenskega organa, da je pregled trajal do treh ur.

7. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da naj bi šlo za manj zahtevno mnenje. Tudi v tem primeru je sodišče prve stopnje sledilo predlogu izvedenskega organa, ki je mnenje ocenil kot zahtevno in za pisno izdelavo izvida in mnenja priglasil 306,00 EUR oziroma, ker sta sodelovala dva izvedenca dvakrat po 306,00 EUR. Glede na obsežnost dokumentacije, ki jo je bilo potrebno preštudirati, trajanje osebnega pregleda in tudi glede na primerljivost podaje mnenj v drugih podobnih primerih, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi v tem primeru sodišče prve stopnje utemeljeno priznalo nagrado v višini, kot jo je priglasil izvedenski organ.

8. Toženec nadalje neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da mu ni posredovalo stroškovnika. Toženec ima pravico do vpogleda v spis in se lahko na ta način seznani s stroškovnikom, ki ga je sodišču posredoval izvedenski organ.

9. Je pa pritožba utemeljena v delu, ki se nanaša na višino nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (zdravstveni karton). Zdravstveni karton je bil pridobljen enkrat, ne pa dvakrat. Zaradi tega je izvedenski organ do nagrade po 2. točki prvega odstavka 38. člena Pravilnika v višini 102,00 EUR, upravičen samo enkrat, ne pa dvakrat. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi toženca ter namesto dvakrat po 102,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (zdravstvenega kartona) priznalo le enkraten znesek, torej 102,00 EUR. Študij dodatne dokumentacije za drugega izvedenca pa je sodišče prve stopnje že upoštevalo v okviru študija spisa.

10. Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi toženca in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka. V preostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 84/2019. 3 Glej Psp 38/2021 z dne 7. 4. 2021.