Jedro

Po določbah ZBPP se kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep Centra za socialno delo Pesnica z dne 1. 8. 2012 v zadevi postavitve skrbnice mld. A.A. V obrazložitvi odločbe organ navaja, da mora prosilec v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim izpolnjevati tudi pogoje iz 24. člena navedenega zakona, ki se nanašajo na dejstva in okoliščine zadeve, v zvezi s katero vlaga prošnjo. Med drugim se pri tem upošteva tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju v zadevah s podobnim dejanskim in pravnim stanjem. V obravnavanem primeru je Center za socialno delo Pesnica z odločbo z dne 1. 8. 2012 postavil mld. A.A. pod skrbništvo ter za skrbnico imenoval B.B. Postopek skrbništva ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Po določbi 218. člena navedenega zakona mora center za socialno delo pri odločanju upoštevati predvsem potrebe in koristi varovanca. Postopek postavitve skrbnika je namenjen izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, zato imata položaj stranke v tem postopku le oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, ter oseba, ki je postavljena za skrbnika. Druge osebe kot npr. sorodniki nimajo položaja stranke, tudi če s svojimi predlogi sodelujejo v postopku, saj v takem postopku ne varujejo svojih pravic in koristi in se o teh tudi ne odloča. Enako stališče glede položaja strank v postopku postavitve skrbnika je zavzelo tudi že Upravno sodišče v sodbi I U 1559/2010 in Vrhovno sodišče v sodbi I Up 297/2005. Ker tožnica v obravnavanem postopku ni imela lastnosti stranke in tudi ni imela aktivne legitimacije za vložitev pritožbe in predloga za obnovo postopka, je bilo po mnenju organa za BPP materialno pravo v zadevi pravilno uporabljeno, prav tako ni bilo kršitev pravil postopka. Ker se v upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega akta, tožena stranka ocenjuje, da vložitev tožbe v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh, zato je njeno vlogo za BPP zavrnilo.

Tožnica v tožbi navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Prav tako so razlogi v izpodbijani odločbi v medsebojnem nasprotju. Sodišče namreč prvo razloguje, da tožnica ni imetnica nobenih pravic oziroma pravnih koristi v razmerju do A.A., po drugi strani pa jo napotuje na vložitev zahteve pri sodišču za dodelitev v vzgojo in varstvo. S tem sodišče dejansko priznava, da ima tožnica pravice in pravne koristi v razmerju do mld. A.A., zato bi morala biti udeležena v postopku postavitve skrbnika. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper sklep Centra za socialno delo Pesnica z dne 1. 8. 2012, s katerim je bila zavržena pritožba tožnice zoper odločbo istega centra z dne 21. 3. 2012 o postavitvi mld. A.A. pod skrbništvo. Prav tako je bil z navedenim sklepom zavržen predlog tožnice za obnovo postopka v omenjeni skrbniški zadevi. Tožena stranka je v zvezi s prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper navedeni sklep presodila, da tožnica za vložitev tožbe v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh, saj sodišče v upravnem sporu tožbo zavrne, če je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Po presoji organa za BPP pa je bilo v zadevi materialno pravo pravilno uporabljeno, prav tako v postopku izdaje izpodbijanega akta ni bilo kršitev pravil postopka, ki bi narekovala njegovo odpravo.

ZBPP v 24. členu določa, da je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh.

Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oziroma ekonomičnosti odobritve BPP, ki pa ne sme posegati v namen BPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Navedeno načelo pa po drugi strani daje tudi oporo za vsebinsko presojo izpolnjevanja pogoja iz 24. člena ZBPP, saj prosilec glede presoje smiselnosti sodnega varstva ne more biti v ugodnejšem položaju od oseb, ki pravno pomoč financirajo z lastnimi sredstvi. Navedena pravna ureditev pa organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve, vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. ZBPP torej organu nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu, saj 24. člen navedenega zakona govori o očitnem nesorazmerju.

V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti oziroma verjetnosti izgledov za uspeh tožbe tožnice zoper sklep Centra za socialno delo Pesnica. Vsebina oziroma obrazložitev te odločbe zato brez dvoma predstavlja dejansko stanje stvari v smislu tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Na podlagi ugotovitev v navedeni zadevi skrbništva za mld. A.A., kot so razvidne iz za tožnico sporne odločbe Centra za socialno delo Pesnica, kakor tudi sklepa o zavrženju pritožbe in odločbe drugostopnega organa, je tudi po presoji sodišča organ za brezplačno pravno pomoč pravilno presodil, da glede na namen postopka postavitve skrbnika, to je varovanje pravic in pravnih koristi osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, tožnica nima možnosti za uspeh s tožbo v upravnem sporu. Glede vprašanja, kdo ima pravico udeleževati se postopka postavitve pod skrbništvo, namreč obstaja enotna sodna praksa, na katero se sklicujeta tako Center za socialno delo Pesnica kot tudi organ za BPP v izpodbijani odločbi. Po stališču sodne prakse imata tako položaj stranke v postopku postavitve skrbnika le oseba, ki se postavlja pod skrbništvo ter oseba, ki je postavljena za skrbnika, ne pa tudi druge osebe, ki so morebiti sodelovale v postopku. Glede na navedeno sodno prakso je tako po presoji sodišča izpolnjen pravni standard očitne nesorazmernosti med dejanskim stanjem stvari in pričakovanjem prosilke za BPP, zato je organ za BPP pravilno ugotovil, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče zavrača tožbeni ugovor tožnice, da so si razlogi v izpodbijani odločbi v medsebojnem nasprotju, ker bi ji naj organ za BPP z napotitvijo na vložitev zahtevka za dodelitev mld. A.A. v varstvo in vzgojo priznal pravice v razmerju do vnukinje, na drugi strani pa ji v tem postopku ne priznava nobenih pravic. Z navedenim pojasnilom organ po mnenju sodišča ni spremenil svojega stališča, saj se to ne nanaša na vprašanje ureditve skrbništva, ki je predmet tega postopka, temveč na druge pravice v zvezi z razmerji med starši in otroki oziroma drugimi svojci. V obravnavanem primeru gre za postopek postavitve pod skrbništvo in postavitev skrbnika, ki je urejen v določbah ZZZDR od 216. do 223. člena. V navedenem postopku je pristojen za odločanje center za socialno delo, ki pri odločanju poleg določb ZZZDR uporablja tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ta pa v določbah 42. in 43. člena določa, kdo se ima pravico udeleževati postopka. To pa je oseba, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek ali ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki v postopku varuje svoje pravne koristi, to so neposredne na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi. O stikih z mladoletnimi otroki ter dodelitvi v varstvo in vzgojo pa odloča sodišče v sodnem postopku, v katerem pa se ne uporabljajo določbe ZUP glede vprašanja strank postopka.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.