Jedro

Razrešitev odvetnika je odvisna od ocene, ali odvetnik svoje dolžnosti opravlja v redu.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za razrešitev odvetnika A.A. v zadevi Bpp 838/07. V svoji obrazložitvi navaja, da je bila s to odločbo z dne 27. 12. 2007 tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje in sicer v postopku, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod opr. št. N 163/2007 in ji je bil za izvedbo brezplačne pravne pomoči dodeljen imenovani odvetnik. Tožnica je dne 3. 12. 2012 vložila prošnjo za njegovo razrešitev in za postavitev drugega odvetnika za nadaljnjo izvedbo brezplačne pravne pomoči, pri čemer je v prošnji navedla, da dodeljeni odvetnik ne dela v njenem interesu. Po vpogledu v spis opr. št. N 163/2007 Okrajnega sodišča v Mariboru organ ugotavlja, da tožnici z zgoraj navedeno odločbo dodeljeni odvetnik v konkretnem primeru opravlja njeno zastopanje v skladu z vsemi veljavnimi določbami. Na podlagi odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je dne 28. 1. 2008 vložil odgovor na predlog predlagatelja B.B. za delitev in prodajo nepremičnin in je tožnico zastopal na narokih dne 7. 2. 2008, 19. 5. 2008, 2. 3. 2009, 21. 10. 2010, 28. 11. 2011, 24. 1. 2012 in 28. 11. 2012, to je na vseh razpisanih obravnavah, in vložil pripravljalne vloge dne 8. 6. 2008, 22. 1. 2009, 26. 2. 2009, 20. 3. 2009, 15. 5. 2009, 5. 8. 2009, 21. 11. 2011, 9. 12. 2011 in 20. 1. 2012 ter v vsaki, poleg odgovorov na vloge predlagatelja o načinu delitve nepremičnine, katere solastnika sta predlagatelj in nasprotna udeleženka - sedaj tožnica, opozarjal na stisko tožnice in zakaj je pomembno, da tožnica ostane v hiši, katere solastnica je. Hkrati ugotavlja, da je tožnica tekom nepravdnega postopka tudi sama vlagala najrazličnejše vloge, ki jih tudi navaja, med njimi tudi takšne, ki vsebinsko niso sodile v predmetno zadevo in ki so bile v nasprotju z veljavnimi zakonskimi določbami. Po pregledu obravnavane zadeve organ tako ugotavlja, da se odvetnik dejansko zavzema za tožnico, ji nudi ves potreben suport in zastopa njene interese na način, ki si lahko zasluži zgolj pohvalo. Poleg tega ne gre spregledati vloge, t.j. dopisa tožnice, ki ga je poslala z odločbo dodeljenemu odvetniku dne 15. 11. 2012, v katerem se mu zahvaljuje za odvetniško pomoč, ki ji jo nudi, ne samo v zgoraj navedenem nepravdnem postopku, temveč tudi v vseh drugih postopkih, v katerih jo prav tako zastopa, ker je svoje delo opravil kvalitetno, zaradi česar ga je priporočila tudi svojim znancem in prijateljem. Navedeno pa nikakor ne izkazuje navedb tožnice, da odvetnik ne dela v njeno korist; temveč ravno nasprotno, da dela v njeno korist, ji nudi oporo in vso ustrezno pomoč. Vse to pa pomeni, da ni podan razlog za razrešitev dodeljenega odvetnika, saj razlog, da dodeljeni odvetnik ne dela v njeno korist, po navedenem ne drži. Zato ugotavlja, da ne obstaja razrešitveni razlog po devetem odstavku 30. člena ZBPP, zaradi česar je bilo treba tožničin predlog za razrešitev odvetnika zavrniti.

Tožnica v obširni tožbi z dne 16. 1. 2013 in v dopolnitvi tožbe z dne 17. 1. 2013 navaja, da je imenovanega odvetnika sodišču sama predlagala na predlog svojega soseda, ki ji ga je priporočil, ker denarja za plačilo odvetnikov nima. Navaja, da imata z bivšim možem, B.B., odprtih več sodnih postopkov, poleg postopka N 163/07 zaradi delitve in prodaje nepremičnine, tudi postopek zaradi motenja posesti v zadevah III P 228/07 in II P 210/09 ter postopek v zadevi vrnitve podarjenih nepremičnin I P 102/2006, vse na Okrajnem sodišču v Mariboru in jo v vseh zadevah zastopa imenovani odvetnik. Poleg tega jo zastopa tudi v sporu s SPIZ. Ko je hotela v pravdni zadevi vrnitve podarjenih nepremičnin I P 102/2006 kot dokazilo predložiti svojo lastnoročno napisano izjavo, da je mož storil goljufijo, odvetnik te izjave ni hotel predložiti sodišču, temveč je rekel, naj izjavo umakne, kar je tudi naredila. Zato je potem večino dokazov na sodišče vložila sama, eno kopijo pa dala tudi odvetniku. Ugotovila je, da ima pravico vpogleda v spise in tako ugotovila tudi, da pripravljalnih vlog, ki jih je spisal odvetnik, sploh nima, kot tudi ne zapisnikov z obravnav, čeprav bi ji odvetnik moral dati kopije. Zelo jo je zaskrbelo, kaj je njen odvetnik napisal v tožbah zoper SPIZ, saj tega ni nikoli videla, čeprav je že leta 2010 od nje dobil vso zdravstveno in drugo dokumentacijo v zvezi z njenim zdravstvenim stanjem, za katerega ga je izrecno opozorila, da te podatke lahko uporabi samo v zadevi s SPIZ. Po umiku njene izjave v zvezi z goljufijo njenega bivšega moža je s strani odvetnika zaznala spremembo v njegovem obnašanju v zadevi N 163/07. Začutila je, da jo sili, da kupi drugo polovico, to je moževo polovico hiše. Slutila je, da izničuje njeno lastništvo, kot da bi bil lastnik celotne hiše samo njen bivši mož. Ko je dosegel, da se ne more več umakniti od ponudbe predčasnega odkupa moževe polovice hiše, se je iz te nepremičninske zadeve umaknil in jo je pred sodiščem zastopal njegov sin C.C. Nato kronološko navaja dogajanja od dne 15. 11. 2012 do dne 4. 1. 2013. Ker se je zbala, da se odvetnik dobiva z njenim bivšim možem in da se dogovarjata v zvezi s prodajo hiše, je na Okrajno sodišče v Mariboru poslala obvestilo, da je možno, da se naroka v zadevi N 163/07 ne bo mogla udeležiti in da je na naroku ne sme več zastopati odvetnik A.A. Kljub temu pa jo je na narokih dne 28. 11. 2012 in 4. 1. 2013 zastopal prav on. Na narokih pa je sodišču zatajil, da je njen bivši mož izgubil tožbo zoper njo zaradi motenja posesti, s čemer ji je odvetnik povzročil hudo škodo. Prav tako tudi ni bila zadovoljna z ravnanjem odvetnika v socialni zadevi pred Socialnim sodiščem. V hudem je odvetniku sicer res napisala zahvalo, ker jo je do sedaj kvalitetno zastopal in bi brez njega izgubila pravdo v zadevi motenja posesti in v zadevi vrnitve podarjenih nepremičnin. Mora pa se zaščititi, da ji odvetnik ne povzroči škode v premoženjski zadevi N 163/2007 in v sporu s SPIZ V Ips 1287/2010. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko posebnega odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma navaja, da je v obravnavani zadevi smiselno štelo, da je tožena stranka RS, ki jo zastopa Okrožno sodišče v Mariboru, Služba za brezplačno pravno pomoč. Po petem odstavku 17. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je namreč toženec država, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. V konkretnem primeru pa je državo kot toženo stranko zastopalo navedeno okrožno sodišče, ki je tudi izdalo dokončni upravni akt. Predmet presoje v obravnavani zadevi je odločba tožene stranke, s katero je le-ta zavrnila tožničino prošnjo za razrešitev odvetnika A.A. v zadevi Bpp 8387/2007, to je za postopek, ki je pri Okrajnem sodišču v Mariboru v teku pod opr. št. N 163/2007. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo devetega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

Po omenjeni zakonski določbi sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti ter namesto razrešenega odvetnika postaviti drugega, o čemer se obvesti tudi Odvetniško oziroma Notarsko zbornico Slovenije. To pomeni, da je razrešitev odvetnika odvisna od ocene, ali odvetnik svoje dolžnosti opravlja v redu.

Ob upoštevanju citirane zakonske določbe in glede na spisovne podatke, sodišče ugotavlja, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožena stranka je po presoji sodišča po pravilni predhodni oceni, da odvetnik svoje dolžnosti opravlja v redu, pravilno ugotovila, da pogoji za njegovo razrešitev niso podani. Svojo odločitev je utemeljila z razumnimi razlogi, s katerimi se sodišče strinja in se zato, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Tožnica v tožbi ne navaja, da izpodbijana odločba ne bi bila zakonita. Tožničine navedbe, ki se nanašajo na okoliščine drugih postopkov, pa so neupoštevne, ker se v tem upravnem sporu presoja le zakonitost uvodoma navedene odločbe tožene stranke o zavrnitvi razrešitve imenovanega odvetnika v zadevi Bpp 838/2007, to je za postopek pred Okrajnim sodiščem v Mariboru N 163/2007 .

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.