Jedro

Že v zahtevi za izdajo začasne odredbe je potrebno izkazati vse procesne predpostavke za njeno izdajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr.št. U 1109/2002-4 z dne 14.6.2002.

Obrazložitev

Tožnik je s tožbo zahteval izdajo začasne odredbe z odložitvijo izvršitve odločbe Davčnega urada P., Izpostava O. z dne 26.10.2001 v smislu 1. odstavka 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ob vložitvi zahteve za izdajo začasne odredbe ni priložil dokaza, da je predhodno zahteval, v smislu 2. odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), odložitev izvršbe pri pristojnem upravnem organu, kar je procesni predpogoj za predlaganje odložitve izvršitve po 1. odstavku 69. člena ZUS. Zgolj navedba, da je pri pristojnem organu predlagal odložitev izvršbe po 30. členu ZUS, pa ne pomeni izpolnitve navedenega procesnega predpogoja. Izpolnitev tega pogoja je že pojmovno izključena, saj z vložitvijo zahteve pri upravnem organu istočasno z vložitvijo tožbe, 7-dnevni rok za odločitev po 30. členu ZUS pred vložitvijo zahteve po 1. odstavku 69. člena ZUS, niti ni mogel preteči. Poleg tega je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, da odložitev izvršitve izpodbijanega akta ni možna zato, ker naj bi po tožnikovih lastnih navedbah bil ta upravni akt že izvršen.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je že 16.5.2002 vložil tožbo, ki je bila vpisana pod opr. št. U 955/2002. Istega dne je vložil tudi zahtevo za odložitev izvršbe pri Davčni upravi Republike Slovenije, Davčnem uradu P., Izpostava O. in to vlogo prilaga pritožbi. S tem je izkazal, da je izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 69. člena, ker pristojni organ v roku 7 dni od vložitve zahteve o njej ni odločil. Napačna je ugotovitev, da je zatrjeval, da je bila izpodbijana odločba že izvršena. Tožnik je na poziv sodišča dopolnil tožbo z dne 16.5.2002 z vlogo z dne 5.6.2002, ni pa bil pozvan, da v obravnavani zadevi predloži kakršnekoli dokaze. Zato meni, da so izkazani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Zahteva za izdajo začasne odredbe za odložitev izvršbe po 1. odstavku 69. člena ZUS je vezana na več predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da sodišče odloči o njeni izdaji. Iz podatkov v predmetnem spisu izhaja, da je tožnik vložil tožbo 16.5.2002 zaradi molka tožene stranke. V tožbi je zahteval tudi izdajo začasne odredbe in odložitev izvršbe odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada, Izpostava O. z dne 29.10.2001. Sodišče prve stopnje ga je pozvalo na podlagi 29. člena ZUS, da tožbo popravi in glede na to, da je s tožbo izpodbijal tri odločbe, za vsako izpodbijano odločbo vloži samostojno tožbo. Sodišče je dopolnitev tožbe prejelo 10.6.2002 s ponovno zahtevo za odložitev izvršbe navedene odločbe. K zahtevi za odložitev izvršbe pri sodišču mora tožnik priložiti sklep ali odločbo, da je bil njegov zahtevek pri izvršilnem organu zavržen ali zavrnjen, ali navedbo, da pristojni izvršilni organ v sedmih dneh od prejema zahteve ni odločil. Tožnik je v tožbi z dne 16.5.2002 navedel, da bo vložil v smislu 2. odstavka 30. člena zahtevo za odložitev izvršbe pri pristojnem upravnem organu. Vendar pa te zahteve ni predložil in je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da tudi ni izkazal, da izvršilni organ v roku sedmih dni o njegovi zahtevi ni odločil. Zato je, po presoji pritožbenega sodišče, sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da procesna predpostavka iz 1. odstavka 69. člena ni izpolnjena.

Neutemeljena je pritožbena trditev, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnika pozvati, naj predloži dokaz o tem, da je predlagal odložitev izvršbe pri pristojnem upravnem organu. Postopek za izdajo začasne odredbe je hiter in sodišče mora o zahtevi odločiti v roku 7 dni. Zato mora tožnik že v vlogi izkazati vse procesne predpostavke in pogoje za njeno izdajo. Pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe sodišče prve stopnje ni imelo dokaza o tem, da je tožnik predlagal odložitev izvršbe po 30. členu ZUS in je zato utemeljeno zavrglo njegovo zahtevo. Dejstvo, da je ob vložitvi pritožbe predložil dokaz, da je vložil zahtevo po 2. odstavku 30. člena ZUS pri pristojnem upravnem organu, ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo izkazano in zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Navedba sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odločba že izvršena in da je to dodaten razlog, ki ne dovoljuje izdaje začasne odredbe, kar tožnik v pritožbi izpodbija, ne more vplivati na odločitev, saj je to vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe in ga sodišče presoja, kadar meritorno odloča o zahtevi. V obravnavanem primeru pa je izpodbijani sklep procesni sklep, ki ni ovira za ponovno vložitev zahteve z izkazom procesnih predpostavk po 1. odstavku 69. člena ZUS.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep (73. člen, v zvezi z 68. členom ZUS).