Jedro

Splošni pogoji AK - 92/XI določajo v 3. in 4. členu, katere nevarnosti so zavarovane pri polnem in delnem avtomobilskem kasku. Vsem zavarovanim nevarnostim po omenjenih dveh členih splošnih pogojev je skupno, da krije zavarovalnica škodo samo, če je ta posledica presenetljivih in od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov. Iz dejstev, ugotovljenih v postopku izhaja samo, da voznik (najemnik avtomobila) ni izpolnil svoje pogodbe in ne obveznosti vrniti avtomobil. Kršitev pogodbene obveznosti, glede katere ni ugotovljeno, da je do nje prišlo zaradi dogodka, presenetljivega za voznika in neodvisnega od njegove volje celo, da je prišlo pa ni zavarovana nevarnost.

Izrek

I./ Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje z dne 24.4.1997 opr. štev. Cpg 1337/94 spremeni tako, da se glasi: "Pritožba tožeče stranke in intervenienta na njeni strani se zavrne kot neutemeljena ter se potrdi sodba sodišča prve stopnje."

II./ Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 64.892,00 SIT v osmih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Avtomobila, ki ga je tožeča stranka v opravljanju rent a car dejavnosti dala v najem R. Đ. dne 31.3.1993, ta v pogodbenem roku niti pozneje ni vrnil. Avtomobil je dne 3.3.1993 zavarovala pri toženi stranki po Splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilskega kaska (v nadaljevanju: Splošni pogoji) AK - 92/XI. Zato je zahtevala od tožene stranke plačilo zavarovalnine. Ta je plačilo odklonila sklicujoč se na omenjene splošne pogoje, po katerih naj bi nevarnost utaje ne bila zavarovana. Zato je tožeča stranka vložila tožbo na plačilo zneska 1.622.350,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Menilo je, da Splošni pogoji AK - 92/XI, ki so bili sestavni del zavarovalne pogodbe, ne krijejo nevarnosti utaje avtomobila. Pritožbi tožeče stranke in intervenienta na njeni strani je pritožbeno sodišče ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Menilo je, da omenjeni splošni pogoji, upoštevajoč 100. člen ZOR, krijejo tudi nevarnost dejanja, ki ga KZ RS opredeljuje kot zatajitev.

V reviziji zoper sodbo pritožbenega sodišča uveljavlja tožena stranka revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Avtomobil je bil zavarovan po Splošnih pogojih AK - 92/XI. Ti določajo v 3. in 4. členu, katere nevarnosti so zavarovane pri polnem in delnem avtomobilskem kasku. Vsem zavarovanim nevarnostim po omenjenih dveh členih splošnih pogojev je skupno, da krije zavarovalnica škodo samo, če je ta posledica presenetljivih in od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov.

R. Đ., ki je najel avtomobil, je bil njegov voznik. V postopku je bilo ugotovljeno, da najetega avtomobila po izteku roka ni vrnil. Res je tudi sam "izginil" (odšel z avtomobilom iz Slovenije in se ni več vrnil). Toda samo ta okoliščina ne pomeni, da avtomobila ni vrnil iz razloga, ki je bil zanj presenetljiv in neodvisen od njegove volje. Iz ugotovljenih dejstev izhaja samo, da svoje pogodbene obveznosti vrniti avtomobil ni izpolnil. Kršitev pogodbene obveznosti, glede katere ni ugotovljeno (v postopku niti zatrjevano), da je do nje prišlo zaradi dogodka, presenetljivega za voznika in neodvisnega od njegove volje (ugotovljeno je celo, da je prišlo do zatajitve, kot jo opredeljujejo kazenskopravni predpisi) pa ni zavarovana nevarnost. Zgoraj navedeno razumevanje Splošnih pogojev AK - 92/XI pokaže, da so ti jasni v obsegu, v katerem jih je treba uporabiti za odločitev v sporu. Uporaba 100. člena ZOR za odločitev na drugi stopnji, ki bi prišla v poštev samo v primeru njihove nejasnosti, pomeni zato zmotno uporabo materialnega prava. Tudi na podlagi okoliščine, da je tožeča stranka (intervenient na njeni strani) že pred zavarovanjem obravnavanega avtomobila, zavarovala pri toženi stranki več drugih avtomobilov po drugačnih splošnih pogojih, ni mogoče Splošnih pogojev AK - 92/XI opredeliti kot nejasnih. Tožeča stranka (intervenient na njeni strani), ki se profesionalno ukvarja z dajanjem avtomobilov v najem, s tem pa tudi z njihovim zavarovanjem, bi namreč morala (moral) opaziti, da po Splošnih pogojih AK - 92/XI (in tudi že po Splošnih pogojih AK - 92) ni več zavarovana tista nevarnost, ki je bila zavarovana po trinajsti točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev AK - 91. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo temeljilo na zmotni uporabi materialnega prava, je revizijsko sodišče reviziji tožene stranke ugodilo in na podlagi prvega odstavka 395. člena ZPP odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sodbe. Ta odločitev vsebuje tudi odločitev o stroških prvostopnega postopka (vzpostavljena je sodba sodišča prve stopnje) in pritožbenega postopka (tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena pa jih ni prijavila), tožeči stranki pa je revizijsko sodišče naložilo še, da mora toženi stranki plačati njene stroške revizijskega postopka (primerjaj: drugi odstavek 166. člena ZPP).