Jedro

Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi veljavnega in izvršljivega izvršilnega naslova, zato različne dejanske okoliščine, ki jih navaja tožnik v zvezi s predmetno nepremičnino, sosednjimi zemljišči in pravnimi predniki na odločitev ne vplivajo. V postopku izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova ni mogoče (prvi odstavek 292. člena ZUP).

Razlog za izločitev ne more biti pravno mnenje uradne osebe, niti nestrinjanje z vodenjem postopka s strani uradne osebe ali njenimi prejšnjimi odločitvami, saj so temu namenjena pravna sredstva zoper upravne akte.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ izdal sklep o dovolitvi izvršbe odločbe gradbenega inšpektorja št. 06122-4233/2017/3 z dne 16. 11. 2017, s katero je bilo tožniku naloženo, da po prejemu odločbe ustavi vsa dela pri gradnji betonske obcestne ograje na zemljišču s parc. št. 426/2 v k.o. ..., ki jo gradi brez gradbenega dovoljenja. Odločba je postala izvršljiva dne 22. 11. 2017, tožniku pa se je s sklepom o izvršbi naložilo, da takoj ustavi vsa dela pri tej nelegalni gradnji, v nasprotnem primeru bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v upravni izvršbi v višini 1.000,00 EUR. Tožnik se je zoper ta sklep pritožil, Ministrstvo za okolje in prostor pa je njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. Iz zgoraj navedenih upravnih aktov izhaja, da je gradbeni inšpektor na ogledu ugotovil, da inšpekcijski zavezanec ni upošteval oziroma izvršil izvršljive odločbe gradbenega inšpektorja, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetni zadevi. Izvršilni naslov je odločba gradbenega inšpektorja, št. 06122-4233/2017/3 z dne 16. 11. 2017, s katero je bilo tožniku naloženo, da takoj po prejemu odločbe ustavi vsa dela pri gradnji betonske ograje na zemljišču s parc. št. 426/2 v k.o. ..., ki jo gradi brez gradbenega dovoljenja. V nadaljevanju je inšpektor ob kontrolnem pregledu ugotovil, da zavezanec po prejemu te inšpekcijske odločbe z gradnjo nadaljuje, saj je na izvedeno betonsko konstrukcijo vgradil 7 nosilnih kovinskih stebrov kvadratnega prereza in mednje v 4 poljih namestil zvarjene kovinske polnilne elemente. Na ta način je na 4 poljih povečal višino ograje za cca 1 m. Zavezanec je bil opozorjen, da bo uporabljen prisilni ukrep, to je denarna kazen, če ne bo ravnal po izvršljivi odločbi oziroma del ne bo takoj ustavil. Odločitev temelji na prvem odstavku 290. in 298. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter 148. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

3. Drugostopni organ tožniku še pojasnjuje, da tožnikova prizadevanja za ureditev nelegalnega stanja ne morejo pomeniti podlage za izpodbijanje sklepa o dovolitvi izvršbe. Tovrstni ugovori so lahko le predmet podanega predloga za odlog izvršbe na podlagi določbe 293. člena ZUP ali predmet zadržitve izvršbe na podlagi 292. člena ZUP.

4. Tožnik je zoper takšno odločitev vložil tožbo v upravnem sporu, iz katere izhaja, da je predmetno ograjo postavil zaradi zavarovanja svoje nepremičnine, vendar pa je ne glede na to ograjo podrl, kar izkazuje s fotografijami. Pridobil pa je dovoljenje, da lahko meter od roba asfalta postavi brajdo. Opisuje še okoliščine, ki kažejo na to, da je njegova nepremičnina ogrožena in pojasnjuje, da ga želi urediti tako, kot je bilo nekoč v času njegovih pravnih prednikov. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

6. Sodišče je s sklepom št. II U 359/2020-14 z dne 15. 3. 2023 v skladu s 3. alineo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo, da bo, ker gre za enostavno dejansko in pravno stanje, v zadevi odločilo po sodniku posamezniku. Predmet presoje v tej zadevi je odločitev, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o izvršbi odločbe gradbenega inšpektorja, zato je glede na zgoraj naveden za predmetno zadevo relevanten obseg in vsebino dejanskih in pravnih vprašanj senat tukajšnjega sodišča sklenil, da se bo v zadevi odločalo po sodniku posamezniku.

7. Sodišče je za 16. 5. 2023 razpisalo glavno obravnavo, na katero tožena stranka ni pristopila, zato je sodišče glavno obravnavo opravilo v njeni odsotnosti1. V dokaznem postopku je vpogledalo vse listine, ki jih je predložil tožnik, in listine upravnega spisa in odločilo, da tožba ni utemeljena.

8. Predmet presoje v tej zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je bil zoper tožnika izdan sklep o izvršbi zaradi izvršitve izvršljive odločbe gradbenega inšpektorja št. 06122-4233/2017/3 z dne 16. 11. 2017, s katero mu je bilo naloženo, da takoj ustavi vsa dela pri gradnji betonske obcestne ograje na zemljišču s parc. št. 426/2 v k.o. ...

9. Odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, je bila izdana kot inšpekcijski ukrep pri nelegalni gradnji po 152. členu v času izdaje odločbe veljavnega ZGO-1, ki se uporablja tudi v času izdaje sklepa o izvršbi2. Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, se opravlja po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), če ZGO-1 ne določa drugače (147. člen ZGO-1). Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi 298. člena ZUP, ki ureja izvršbo s prisilitvijo. Ta določa, da če je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna, prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo (prvi odstavek). Organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku (drugi odstavek).

10. Kadar gradbeni inšpektor določi način izvršbe s prisilitvijo, višino denarnih kazni določa 148. člen ZGO-1. Temu je sledil tudi prvostopni organ in tožniku z namenom izvršbe s prisilitvijo izrekel denarno kazen v višini 1.000,00 €, kar je najnižji znesek, ki ga je mogoče izreči fizični osebi pri izvršbi s prisilitvijo za nezahtevni objekt (druga alineja 3. točke prvega odstavka 148. člena ZGO-1).

11. Izpodbijani sklep o izvršbi je bil pravilno izdan na zgoraj navedeni dejanski in pravni podlagi in tožeča stranka s svojimi v tožbi podanimi ugovori ne more biti uspešna. Najprej je ugotoviti, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi veljavnega in izvršljivega izvršilnega naslova, zato različne dejanske okoliščine, ki jih navaja tožnik v zvezi s predmetno nepremičnino, sosednjimi zemljišči in pravnimi predniki na odločitev ne vplivajo. V zvezi s tožbenimi navedbami, da je bil izvršilni naslov izdan neupravičeno, je treba pojasniti, da v postopku izvršbe izpodbijanje izvršilnega naslova ni mogoče (prvi odstavek 292. člena ZUP). Glede tožnikovega navajanja, da je ograja potrebna zaradi zaščite njegove hiše, pa mu sodišče pojasnjuje, da mora za ta namen uporabiti ustrezna pravna sredstva. Kar zadeva tožbeno navedbo, da je tožnik predmetno ograjo odstranil, pa je ta na naroku pojasnil, da jo je po odstranitvi ponovno postavil, sicer pa tudi to ne bi bil razlog za nezakonitost in odpravo izpodbijanega sklepa, ampak (kolikor bi bilo to seveda izkazano) razlog za ustavitev izvršbe3. 12. Ker se z izpodbijano odločitvijo ne strinja, tožnik v tožbi opisuje tudi svoje nezadovoljstvo z delom uradne osebe pri prvostopnem organu. Med ostalim navaja tudi, da „zahteva novega inšpektorja“. Kolikor s tem meri na zahtevo za izločitev uradne osebe, sodišče pojasnjuje, da je to treba prvenstveno uveljavljati pred pristojnim upravnim organom. Ne glede na to pa sodišče dodaja, da je mogoče izločitev zahtevati le takrat, kadar okoliščine kažejo na pristranost uradne osebe. Obligatorni razlogi za izločitev so navedeni v 35. členu ZUP4. Odklonitveni razlogi za odločanje v postopku pa so navedeni v 37. členu ZUP, to je takrat, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o nepristranosti uradne osebe. Med te sodijo predvsem osebne okoliščine, kot so: prijateljstvo, sovraštvo, oddaljenejše sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov itd. Ne more pa biti razlog za izločitev pravno mnenje uradne osebe, niti nestrinjanje z vodenjem postopka uradne osebe ali njenimi prejšnjimi odločitvami, saj so temu namenjena pravna sredstva zoper upravne akte.5

13. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Če toženec na pride na glavno obravnavo, se ta kljub temu opravi (drugi odstavek 58. člena ZUS-1). 2 Od 1. 6. 2018 (do 31. 5. 2022, ko se je začel uporabljati GZ-1) se je za predmetna vprašanja uporabljal Gradbeni zakon (GZ), ki pa je v prvem odstavku 106. člena določal, da se postopki začeti pred začetkom uporabe GZ, končajo po določbah ZGO-1. 3 Če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena, se upravna izvršba ustavi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 293. člena ZUP). 4 Ti so: če je uradna oseba v zadevi, o kateri teče postopek, stranka, soupravičenec oziroma sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke; če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z njo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi, ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali če z njo živi ali je živela v izvenzakonski skupnosti; če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca; če je bila udeležena na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju. 5 Glej Komentar Zakona o upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, 1. knjiga, str. 312 in 313.