Jedro

Plomba pomeni le pomožni vpis, s katerimi se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločalo. To še ne pomeni, da je predlog za vpis lastninske pravice utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep vodje zemljiške knjige, s katerim je ta zavrnila predlog za vknjižbo lastninske pravice pri parc.št. 6051/4 k.o. I., vpisane v vl.št. 5126 k.o. I. ker navedena parcela ni vpisana v zemljiški knjigi.

Zoper ta sklep se je pritožil predlagatelj. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi ponavlja enako kot v ugovoru in sicer, da je sodišče vpisalo plombo za pridobitev lastninske pravice na ime predlagatelja, pri tem pa je napačno uporabilo materialno pravo, saj bi že ob predhodnem preizkusu moralo predlog zavrniti, ne pa plombe vpisati tako, da je predlagatelja zavedlo. Ta je preveril stanje v zemljiški knjigi in je s strani uslužbencev pridobil informacijo, da je pridobitev njegove lastninske pravice v zemljiški knjigi zaznamovana in da bo v kratkem vpisana pridobitev lastninske pravice, zaradi česar je predlagatelj verjel v pravilnost postopka in v tej smeri mu ni bilo potrebno ničesar ukrepati. V nadaljevanju pritožbe opisuje dejansko stanje in sicer, kako je med predlagateljem in njegovo hčerko prišlo do razveze darilne pogodbe, ki je podlaga za vpis lastninske pravice. Zatrjuje, da je predlagatelj prava neuka stranka in ni vedel in ni mogel vedeti, da so se parcelne številke spremenile. Zemljiškoknjižno sodišče pa je seznanjeno o starem in novem stanju parcelnih številk, zaradi česar bi moralo zemljiškoknjižno sodišče v skladu z 2.odst. 146.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) predlagatelju s sklepom naložiti, da predlog popravi tako, da priloži identifikacijsko potrdilo v določenem roku in šele nato zavreči zemljiškoknjižni predlog v primeru, da ne bi bil dopolnjen. Poleg tega pa je predlagatelj zemljiški knjigi predložil tudi aneks k pogodbi in to izključno iz razloga, da bo zemljiški knjigi zadeva jasneje prikazana in ne zaradi tega, da bi navedena listina predstavljala listino za vpis, saj je temu bil primerna že razveza darilne pogodbe. V postopku vpisa je predlagatelj dokazal obstoj zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, poleg tega pa je bil overjen tudi podpis.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z materialnopravno odločitvijo sodišča prve stopnje, katero je temeljito in pravilno svojo odločitev v izpodbijanem sklepu tudi obrazložilo. Pritožbeno sodišče ne bo ponavljalo vseh razlogov, katere je obrazložilo sodišče prve stopnje, ampak samo dodaja, da je v 1.odst. 31.čl. ZZK-1 jasno določeno, da mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znak zemljiške parcele je oznaka katastrske občine v kateri se nahaja in parcelna številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru (5.tč. 1.odst. 3.čl. ZZK-1). Med strankama sicer ni spora o tem, da je predlagatelj v predlogu za vpis lastninske pravice navedel parcelo, ki v zemljiški knjigi ni vpisana tako kot v listini, ki je bila podlaga za vpis, ampak je ta parcela vpisana z drugačnim identifikacijskim znakom, (parcele št. 2712/1, 2173 in 2178 k.o. M., v listini, ki jo je predlagatelj predložil, pa je parcela označena s številko 6051/4 k.o. M.). Predlagatelj se ne strinja s tem, da je sodišče prve stopnje predlog zavrnilo, čeprav je vpisalo plombo, kar pomeni, da je parcele, ki so predmet vpisa, z lahkoto identificiralo. Pri tem se sklicuje na določbo 5.odst. 135.čl. ZZK-1 kateri določa, da se plomba ne vpiše, če iz vsebine zemljiškoknjižnega predloga oziroma iz vsebine listine, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, ni mogoče ugotoviti, na katero nepremičnino se nanaša. To sicer drži, vendar za primer, če sodišče ne more ugotoviti na katero nepremičnino se plomba nanaša. V primeru, ko je to mogoče ugotoviti in v tem primeru je tudi to tako bilo, pa se plomba vpiše. Ne glede na to, da je plombo zemljiškoknjižno sodišče vpisalo, plomba pomeni le pomožni vpis, s katerimi se javno objavi, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni odločalo. To še ne pomeni, da je predlog za vpis lastninske pravice utemeljen, oziroma, kot meni predlagatelj, da mora zemljiškoknjižno sodišče predlagatelja pozvati, da predlog popravi. Ne gre za formalno napako predloga, ampak za to, da v listini, ki je podlaga za vpis, ni označena nepremičnina z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Nadaljnja razlaga v pritožbi, da je bil pravilno sklenjen tako zavezovalni in razpolagalni pravni posel pa ni pomembno, kajti sodišče prve stopnje ni zavrnilo vpisa zato, ker bi bil ta posel nepravilno sklenjen. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, pritožba predlagatelja pa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Obenem pa je dovolilo izbris zaznambe dovolitve vpisa (2.tč. 3.odst. 161.čl. ZPP).