Jedro

Tožeča stranka je ob plačilu navedla (sicer nepravilno) referenco, kar pomeni, da se ni mogla zavedati, da mora predložiti ustrezno potrdilo, ker referenca ni pravilna. Zato glede na podatke, s katerimi v času odločanja razpolaga, višje sodišče o plačilu sodne takse ne dvomi. Stališče, po katerem bi bilo treba kljub pravočasnem plačilu sodne takse v obravnavanem sporu postopek ustaviti, ker tožeča stranka sodišču prve stopnje ni predložila potrdila o plačilu zaradi napačne reference, bi v okoliščinah obravnavane zadeve po presoji višjega sodišča nesorazmerno poseglo v pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo, ker tožeča stranka ni pravočasno (do)plačala sodne takse za postopek.

2. Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka, navedla, da je sodno takso plačala pravočasno in predlagala ugoditev pritožbi ter razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je tožeči stranki plačilni nalog, s katerim jo je pozvalo na (do)plačilo sodne takse, vročilo po pooblaščenki dne 24. 1. 2022; rok za plačilo sodne takse se je iztekel 9. 2. 2022. Tožeča stranka pa je v pritožbi navedla, da je sodno takso plačala že 22. 12. 2021 in kot dokaz predložila potrdilo o izvedeni transakciji.

5. Dejstvo, da je tožeča stranka sodno takso plačala, preden ji je bil plačilni nalog sploh vročen, ni bistvenega pomena. Iz predloženega potrdila o izvedeni transakciji izhaja, da je bilo doplačilo sodne takse opravljeno z drugačno referenco (8168-6321), kot je bila navedena v plačilnem nalogu (logična posledica plačila pred vročitvijo plačilnega naloga). Vendar pa je iz namena plačila in identičnega zneska doplačila razvidno, da je šlo za plačilo ustreznega zneska doplačila sodne takse za ta postopek.

6. Drži, da tretji odstavek 6. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 določa, da če zavezanec sodno takso plača brez navedbe ustrezne reference, mora sodišču predložiti potrdilo o plačilu. A tožeča stranka je ob plačilu navedla (sicer nepravilno) referenco, kar pomeni, da se ni mogla zavedati, da mora predložiti ustrezno potrdilo, ker referenca ni pravilna. Zato glede na podatke, s katerimi v času odločanja razpolaga, višje sodišče o plačilu sodne takse ne dvomi. Stališče, po katerem bi bilo treba kljub pravočasnem plačilu sodne takse v obravnavanem sporu postopek ustaviti, ker tožeča stranka sodišču prve stopnje ni predložila potrdila o plačilu zaradi napačne reference (da plačilo z napačno referenco pomeni nepravočasno plačilo takse in posledično fikcijo umika pritožbe, ne izhaja niti iz določbe 105.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP niti iz določb ZST-11), bi v okoliščinah obravnavane zadeve po presoji višjega sodišča nesorazmerno poseglo v pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.

7. Ker je torej tožeča stranka v pritožbenem postopku uspela dokazati, da je sodno takso v celoti in pravočasno plačala, je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje (2. točka prvega odstavka 338. člena ZPP), zato je višje sodišče njeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

1 Prim. s sklepom VSL I Cpg 578/2017 z dne 12. 7. 2017.