Jedro

Po določbi 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine. Sodišče pa lahko odloči, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini. Slednji imata v zavarovanje svoje terjatve zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg zapuščine in med drugim navedlo, da je upnica Občina A. iz naslova doplačila stroškov institucionalnega varstva priglasila terjatev v višini 438,38 EUR. V izreku je navedlo, da se dediči o priglašeni terjatvi niso izjavili. Iz naslova zakonitega dedovanja je za dediča celotne zapuščine razglasilo B. B. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnica Občina A. Poudarja, da je pokojni C. C. plačevala stroške institucionalnega varstva. Zato je v skladu z določbo 128. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) na naslovno sodišče naslovila terjatveni zahtevek v višini 438,38 EUR, in predlagala, da se do višine terjanega zneska omeji dedovanje po pokojni ter se njenim pravnim naslednikom naloži poplačilo predmetne terjatve. Kljub temu pa je sodišče uveljavljano terjatev v celoti spregledalo. Zato izpodbija sklep sodišča v celoti iz razloga bistvenih kršitev postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

3. Dedič B. B. v odgovoru na pritožbo meni, da je odločitev sodišča pravilna. Z lastnimi sredstvi je poravnal določene pogrebne stroške, prav tako je bil primoran založiti svoja finančna sredstva za plačilo zadnjega obroka oskrbnine pokojne v Domu.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določbi 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina Republike Slovenije, če se je pomoč financirala iz proračuna Republike Slovenije oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Premoženje, ki postane lastnina Republike Slovenije ali občine, se s sklepom izroči pristojnemu organu Republike Slovenije oziroma pristojnemu organu občine. Sodišče pa lahko odloči, da dedujejo dediči vse zapustnikovo premoženje, če se ti obvežejo povrniti vrednost dane pomoči, do katere bi se po določbah zakona omejilo dedovanje, Republiki Sloveniji oziroma občini. Slednji imata v zavarovanje svoje terjatve zakonito zastavno pravico na stvareh, ki sodijo v zapuščino.

6. Čeprav je Občina A. tekom zapuščinskega postopka uveljavljala svojo terjatev iz naslova izplačane denarne pomoči v obliki plačila stroškov institucionalnega varstva, in predlagala omejitev dedovanja po pokojni, prvo sodišče prej citirane določbe 128. člena ZD ni uporabilo. Tako kljub zahtevku Občine A. ni odločilo o omejitvi dedovanja premoženja zapustnice, niti ni z dediči razjasnjevalo njihove pripravljenosti za povrnitev vrednosti dane pomoči. Navedeno narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). V ponovljenem postopku naj prvo sodišče, skladno z določbo 128. člena ZD, razčisti vsa vprašanja v zvezi z omejitvijo dedovanja.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.