Jedro

Z izdajo sklepa o popravi sodbe je prenehala veljavnost pravnomočne odločbe v delu na katerega se nanaša revizija in predlog popravnega sklepa, proti takšni odločbi pa po zakonu revizije ni mogoče vložiti in je zato nedovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo v celoti ugodilo zahtevku proti tožencu (glavnemu dolžniku) glede plačila glavnice in delno glede plačila obresti. Delno pa je ugodilo zahtevku proti toženki, ki je bila v položaju zastavne dolžnice.

2.Pritožbeno sodišče je v zvezi s pritožbama obeh strank, s sodbo delno ugodilo le tožničini pritožbi in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da se tožnica lahko poplača tudi iz zastavljenih nepremičnin, vl. št. 19 in 501 k.o. ... Nato je na tožničin predlog izdalo popravni sklep, s katerim je odpravilo napake v sodbi glede priimka tožencev in označbe zastavljenih nepremičnin.

3.Pred prejemom sklepa o popravi sodbe je tožnica vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča. Revizija se nanaša na odpravo napak v sodbi pritožbenega sodišča, na ne prisojene obresti in na nepravilno odmerjene pravdne stroške.

4.Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema, ki pa na revizijo nista odgovorila.

5.Revizija ni dovoljena.

6.Tožnica je med drugim vložila revizijo zato, ker pritožbeno sodišče ni izdalo popravnega sklepa v zvezi s tožničinim predlogom za popravek očitnih napak glede priimka tožencev in označbe nepremičnin. Pritožbeno sodišče je po vložitvi revizije, s sklepom o popravi sodbe, odpravilo napake tako kot je predlagala tožnica in v delu na katerega se nanaša revizija. Z izdajo sklepa o popravi sodbe(1) je prenehala veljavnost pravnomočne odločbe v delu na katerega se nanaša revizija in predlog popravnega sklepa, proti takšni odločbi pa po zakonu revizije ni mogoče vložiti(2) in je zato nedovoljena.

7.Revizija tudi ni dovoljena, kolikor se nanaša na plačilo obresti. Ker gre za premoženjski spor, je treba v tem delu načeloma za dovoljenost revizije upoštevati določbe drugega odstavka 376. člena ZPP, ki določajo spodnjo vrednostno mejo dovoljenosti revizije. Vendar pa obresti, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek, ni mogoče upoštevati pri določanju vrednosti spornega predmeta in zato tudi ne pri določanju revizijske vrednosti(3).

8.Odločitev o stroških ima naravo sklepa, proti kateremu revizija ni dovoljena, ker ne predstavlja sklepa sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan(4).

9.Zaradi vseh naštetih razlogov revizija torej ni dovoljena in jo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi določb 378. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj določbe 328. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbe prvega odstavka 367. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj določbe 39. člena ZPP.Op. št. (4): Primerjaj določbe prvega odstavka 384. člena ZPP.