Jedro

V konkretnem primeru je bil obseg dodeljene BPP jasno določen, prav tako tudi razlogi za dodelitev redne BPP. Odvetnik ni bil postavljen z namenom, da oceni, ali tožnik izpolnjuje vsebinski pogoj za odobritev BPP po določbi 24. člena ZBPP. Tožena stranka bi morala v konkretnem primeru obravnavati tožnikov predlog za postavitev drugega odvetnika, vložen 16. 5. 2016 ter postopati v skladu s 30. členom ZBPP. Zahtevo za razrešitev bi morala obravnavati po devetem odstavku 30. člena ZBPP in v postopku razrešitve ugotavljati, ali so podani razlogi za razrešitev postavljenega odvetnika na strani odvetnika, tako kot zatrjuje tožnik.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 137/2016 z dne 8. 6. 2016 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka v I. točki izreka odločila, da tožniku pravica do redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 137/2016 z dne 19. 4. 2016 za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje in v postopku mediacije v pravdnem postopku zaradi znižanja preživnine, preneha od 16. 5. 2016 dalje in v II. točki izreka, da se razreši odvetnik A.A. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 137/2016 z dne 19. 4. 2016 dodeljena redna BPP. Dne 16. 5. 2016 je tožnik podal prošnjo za razrešitev odvetnika A.A., ker odvetnik ne verjame v uspeh pravdnega postopka. Tožniku je bila s tem porušena kredibilnost zaupnega razmerja med njim in odvetnikom, zato je želel drugega odvetnika. Tožena stranka je odvetnika 19. 5. 2016 pozvala na izjasnitev o navedbah tožnika. Odvetnik je med tem toženi stranki že posredoval dopis z dne 16. 5. 2016 ter vrnil izpolnjeno napotnico, hkrati pa se je tudi odzval na poziv tožene stranke. V dopisu je navedel, da vztraja pri svojih navedbah z dne 16. 5. 2016. V dopisu z dne 16. 5. 2016 pa je odvetnik navedel, da se je tožnik 9. 5. 2016 zglasil na sestanku. Po preučitvi zadeve je odvetnik tožniku pojasnil dejansko in pravno stanje zadeve ter zaključil, da je dokazno breme na tožniku, zato v primeru nepredložitve ustreznega dokaza nima verjetnih izgledov za uspeh. Tožena stranka je zaključila, da iz prošnje za razrešitev ne izhaja, da odvetnik ne bi v redu opravljal svojih dolžnosti. Šele, če postavljeni odvetnik ne bi želel opraviti določenih pravnih opravil, bi bilo mogoče govoriti o tem, da postavljeni odvetnik svoje dolžnosti ne opravlja v redu. Odvetnik kot pravni strokovnjak je preučil dokumentacijo in zakonodajo, ter tožnika napotil, da predloži dodatna pojasnila. Tožnik tega ni storil, zato je začetek pravdnega postopka po odvetnikovem mnenju nesmiseln. Tožena stranka ne dvomi v strokovnost odvetnika, zato je v celoti sledila njegovemu mnenju. Glede na navedeno je tožena stranka odločila tako, kot izhaja iz izreka.

3. Tožnik vlaga tožbo zoper odločbo tožene stranke. V laični tožbi navaja, da je podal zahtevo na „enoto za pokojninsko in invalidsko zavarovanje“ ter da je v težki življenjski situaciji, zato prosi za odobritev BPP.

4. Tožena stranka je predložila upravne spise ter vztraja pri svoji odločitvi.

5. Tožba je utemeljena.

6. V konkretnem primeru je sporno, ali je tožena stranka z izpodbijano odločbo pravilno odločila, da tožniku redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje in v postopku mediacije v pravdnem postopku zaradi znižanja preživnine preneha od 16. 5. 2016 dalje in da je postavljenega odvetnika razrešila izvajanja BPP.

7. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 137/2016 z dne 19. 4. 2016 dodeljena redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje in v postopku mediacije v pravdnem postopku zaradi znižanja preživnine. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožena stranka ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima tožnik verjetne izglede za uspeh. Tožnik je 16. 5. 2016 vložil predlog za postavitev drugega odvetnika, ker je med njima porušena kredibilnost. Odvetnik je tožniku pojasnil, da v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Prav tako je tožena stranka 16. 5. 2016 prejela odvetnikovo pravno mnenje, v katerem je navedel, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh, ter dodal, da je v primeru, če tožena stranka ocenjuje drugače, še vedno pripravljen zastopati tožnika, če tožnik še ohranja zaupanje do njega. Dne 19. 5. 2016 je tožena stranka odvetnika pozvala na izjasnitev v zvezi s tožnikovim predlogom o njegovi zamenjavi. Odvetnik je podal odgovor, v katerem se je skliceval na že podani odgovor.

8. Obseg odobrene BPP je bil z odločbo Bpp 137/2016 z dne 19. 4. 2016 jasno določen (redna BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje in v postopku mediacije v pravdnem postopku zaradi znižanja preživnine), prav tako tudi razlogi za odobritev redne BPP (izpolnjevanje pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP). Odvetnik tako ni bil postavljen za pravno svetovanje po 1. alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP. Povedano drugače, odvetnik ni bil postavljen z namenom, da oceni, ali tožnik izpolnjuje vsebinski pogoj za odobritev BPP po določbi 24. člena ZBPP. Tožena stranka je namreč že sama ocenila, da tožnik izpolnjuje pogoj iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ter da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj tožnika. Glede na navedeno, bi tožena stranka morala v konkretnem primeru obravnavati tožnikov predlog za postavitev drugega odvetnika, vložen 16. 5. 2016 ter postopati v skladu s 30. členom ZBPP. Zahtevo za razrešitev je vložil tožnik. Tožena stranka bi morala zahtevo za razrešitev obravnavati po devetem odstavku 30. člena ZBPP in v postopku razrešitve ugotavljati, ali so podani razlogi za razrešitev postavljenega odvetnika na strani odvetnika, tako kot zatrjuje tožnik.

9. V ponovnem postopku bo tožena stranka morala ugotoviti, ali postavljeni odvetnik opravlja oz. ne opravlja v redu svoje dolžnosti oz. ugotoviti ali je zahteva tožnika za razrešitev odvetnika utemeljena. Če bo tožena stranka ugotovila, da odvetnik v redu opravlja svojo dolžnost, kar pomeni, da so tožnikova navajanja za odvetnikovo razrešitev neutemeljena, bo morala tožnikovo zahtevo za razrešitev odvetnika v skladu z določili ZBPP in Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrniti. Pri tem sodišče dodaja, da ima odvetnik, kolikor meni, da ne more v redu opravljati svoje dolžnosti iz razlogov, ki so na tožnikovi strani, možnost uporabiti institut iz desetega odstavka 30. člena ZBPP.

10. Po povedanem je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Sodišče je tožbi ugodilo iz razloga bistvene kršitve določb postopka in posledično nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Zato je izpodbijano odločbo na podlagi določb 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.