Jedro

Ker revident ni natančno in konkretno navedel spornega pravnega vprašanja in pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, okoliščin, ki izkazujejo njegovo pomembnost, poleg tega tudi ni navedel ali predložil odločb, v katerih bi sodišče prve stopnje odločilo drugače, prav tako pa za revidenta z izpodbijano odločbo niso nastale zelo hude posledice, je sodišče revizijo zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik po odvetniku dne 18. 3. 2009 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo proti odločbi Upravne enote Jesenice z dne 25. 9. 2006 (popravni sklep z dne 16. 11. 2007), v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve RS z dne 28. 1. 2008. Z izpodbijanim aktom je prvostopni upravni organ odločil, da se tožnikova zahteva za spremembo podatka o kraju rojstva zavrne, tožena stranka pa je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani akt zavrnila kot neutemeljeno.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že večkrat, med drugim v sklepu Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008 in v odločbi Up-1186/08-15 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Skladno z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Revident zatrjuje, da gre za pravno vprašanje, o katerem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno pravno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito, česar pa revident ni storil. Poleg tega tudi ni navedel ali predložil odločb, v katerih bi sodišče prve stopnje odločilo drugače, kot je odločilo v obravnavani zadevi. Revizija zato iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

7. Nadalje revident utemeljuje dovoljenost revizije z obstojem razloga iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident zatrjuje, da izpodbijana odločitev neposredno zadeva njegove pravice, zajamčene s 35. členom Ustave RS. Za državljana RS s popolnim slovenskim imenom in priimkom je namreč rojstni kraj „K.M.“ tako nenavaden, da vzbuja zanimanje. S tem pa po presoji Vrhovnega sodišča, brez navedbe kakršnihkoli konkretnejših posledic, ki bi jih sodišče lahko preizkusilo, ni poseženo v tožnikovo varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena Ustave RS, zato zelo hude posledice zanj (uveljavlja celo samo hude posledice) v obravnavni zadevi z izpodbijano odločbo niso nastale. Revizija tako iz uveljavljanega razloga ni dovoljena.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.