Jedro

Drži, da preiskovalna sodnica v sklepu ni izrecno zapisala, zakaj šteje, da je odreditev pripora nujno potrebna za varnost ljudi in da te varnosti ne bi bilo mogoče zagotoviti z uporabo milejših ukrepov za odpravo ponovitvene nevarnosti. Vendar pa je tak zaključek na podlagi dejstev, naštetih v sklepu preiskovalne sodnice, podal zunajobravnavni senat, zato ne drži trditev, da pritožbeni organ ni zavzel stališča o kršitvi, ki je bila uveljavljena s pritožbo.

Izrek

Zahteva zagovornika obdolženega T.M. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Kopru je dne 14.4.2000 s sklepom zoper obdolženega T.M. iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odredila pripor, ki teče od 13.4.2000 od 6. ure dalje. Zunajobravnavni senat je s sklepom z dne 18.4.2000 pritožbo zagovornika obdolženega T.M. zavrnil kot neutemeljeno.

Zoper ta pravnomočen sklep je dne 11.5.2000 zagovornik obdolženega T.M. iz razloga po 2. točki 1. odstavka 420. člena v zvezi z 11. točko 1. odstavka 371. člena ZKP vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da zahtevi ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi.

Vrhovni državni tožilec M.V. v odgovoru, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP, navaja, da so v izpodbijanem pravnomočnem sklepu navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na utemeljenost suma, zato nasprotna vložnikova zatrjevanja niso utemeljena.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zagovorniku obdolženega T.M. ni mogoče pritrditi, ko zatrjuje, da v izpodbijanem pravnomočnem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o obstoju utemeljenega suma kot temeljnem pogoju za odreditev pripora. Po 2. odstavku 200. člena ZKP mora pisni sklep, s katerim se odredi pripor, vsebovati tudi določno navedbo razlogov, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje. Iz napadene pravnomočne odločbe je razvidno, da je svoj sklep, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil navedeni kaznivi dejanji, sodišče oprlo na vsebino telefonskih prisluhov, zapisnikov o zasegu mamil, poročil o tajnem opazovanju ter uradnih zaznamkih o opravljenih preliminarnih testih mamila. Pri tem ni ostalo pri posplošenem sklicevanju, kakor to neutemeljeno trdi vložnik, marveč je te dokaze konkretiziralo, tako da je navedlo, da je bil obdolženemu O.Đ. dvakrat zasežen heroin, da naj bi se ta pred odhodi v L. z obdolženci, tedaj tudi T.M., pogovarjal o nabavi mamila ter da zbrani podatki kažejo, da naj bi slednji v dveh primerih aktivno sodeloval kot člen v združbi obdolženega M.S., ki naj bi se ukvarjala s preprodajo mamil, dne 31.10.1999 pa naj bi ravno obdolženi T.M. po navodilih M.T. obdolženemu O.Đ. izročil mamilo, ki mu je bilo pozneje zaseženo na mejnem prehodu F. V pravnomočnem sklepu o odreditvi pripora so razlogi o odločilnih dejstvih dovolj določno navedeni, da omogočajo preizkus obstoja utemeljenosti suma. Zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP zato ni podana.

Kolikor pa vložnik zahteve navedbe v pravnomočnem sklepu, da naj bi obdolženec spadal v krog preverjenih ljudi, da si preprodajalci zagotavljajo mamila za nadaljnjo prodajo kot del širše in dobro organizirane verige ter da naj bi bil obdolženi blizu tem zaprtim skupinam, ocenjuje za neargumentirano sklicevanje, ki ni z ničemer podkrepljeno in zato ne more nadomestiti pomanjkanja dokazov, ki bi pričali o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil kaznivi dejanji, po vsebini izpodbija pravilnost dokazne ocene in uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega pa po 2. odstavku 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.

Zagovornik obdolženega T.M. tudi navaja, da dežurna preiskovalna sodnica ni ugotavljala, katerega od razlogov, določenih v 20. členu Ustave Republike Slovenije za odreditev pripora, gre v konkretnem primeru "naprtiti" obdolženemu in da pri odločanju o odreditvi pripora ni ocenjevala sorazmernosti tega ukrepa. Drži sicer, da dežurna preiskovalna sodnica v sklepu ni izrecno zapisala, zakaj šteje, da je odreditev pripora nujno potrebna za varnost ljudi in da te varnosti ne bi bilo mogoče zagotoviti z uporabo milejših ukrepov za odpravo ponovitvene nevarnosti. Vendar pa je tak zaključek na podlagi dejstev, ki so našteta že v sklepu preiskovalne sodnice (da gre za dve kaznivi dejanji, povezani z zlorabo mamil, da naj bi ju obdolženec storil kot član združbe, obdolženčeve slabe gmotne razmere, predkaznovanost in zasvojenost z mamili), podal zunajobravnavni senat. Že glede na razlog odreditve pripora je jasno, da je varovana dobrina varnost ljudi. S kaznivimi dejanji, kot naj bi ju storil obdolženec, se močno ogroža zdravje ljudi. Na podlagi naštetih okoliščin pa je zunajobravnavni senat, ne da bi pri tem kršil procesne določbe, samo ugotovil sorazmernost zoper obdolženca uporabljenega ukrepa za odpravo ponovitvene nevarnosti. Tako se izkaže, da ni utemeljena niti naslednja trditev vložnika zahteve, da obdolžencu ni bila zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije. Zunajobravnavni senat je v svojem sklepu obrazložil tiste okoliščine, na podlagi katerih je mogoče preizkusiti obstoj utemeljenega suma, v sklepnem delu obrazložitve pa tudi, zakaj šteje, da je odreditev pripora zoper obdolženca neogibno potrebna. Tako da ni točna vložnikova navedba, da pritožbeni organ ni zavzel stališča o kršitvi, ki jo je uveljavljal s pritožbo. Obdolženčev zagovornik niti ne zatrjuje, da bi v pravnomočnem sklepu ne bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo, da je pri obdolžencu priporni razlog ponovitvene nevarnosti s potrebno gotovostjo izkazan.

Upoštevaje navedene razloge je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, potem ko je ugotovilo, da kršitev zakona, na katero se sklicuje zagovornik obdolženega T.M. v svoji zahtevi, ni podana, zahtevo za varstvo zakonitosti po 425. členu ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.