Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter dokazov, ki jih je k obdolžilnem predlogu predložil predlagatelj (zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 15. 1. 2023 ter fotografija pozitivnega testa DrugWipe 6S), iz katerih izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat na kokain in benzodiazepin ter da je bil obdolženemu odrejen strokovni pregled.

Ti dokazi zadoščajo za zaključek, da je verjetnost, da je obdolženec vozil motorno kolo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih substanc večja od verjetnosti, da tega ni storil. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno vztraja na stališču, da je za začasen odvzem vozniškega dovoljenja po 113.b členu ZP-1 potrebno poročilo Inštituta za sodno medicino o toksikološki preiskavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor obdolženca zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja Okrajnega sodišča v Celju PR 63/2023 z dne 23. 1. 2023 (I. točka izreka) ter sklenilo, da je obdolženec dolžan plačati sodno takso po tarifni številki 8407 Zakona o sodnih taksah v višini 20,00 EUR, v roku 15 dni po pravnomočnosti sodbe o prekršku, v kolikor mu bo s sodbo o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka (II. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se pritožuje zagovornik obdolženca iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi ter odpravo izpodbijanega sklepa ter sklepa z dne 23. 1. 2023, s katerim mu je sodišče začasno odvzelo vozniško dovoljenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma pritožbeno sodišče poudarja, da preizkuša pravilnost in zakonitost sklepa sodišča prve stopnje glede na okoliščine, ki so obstajale ob njegovi izdaji dne 9. 2. 2023 ter okoliščine, zatrjevanimi v ugovoru storilca z dne 1. 2. 2023. 5. V predmetni zadevi je predlagatelj zoper obdolženca vložil obdolžilni predlog zaradi utemeljenega suma storitve prekrška po tretjem odstavku 106. člena ZPrCP, s katerim obdolžencu očita, da je v cestnem prometu vozil motorno vozilo pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu, saj je 15. 1. 2023 ob 12.11 uri vozil osebni avtomobil iz smeri Ljubljane proti Mariboru, ko je bil ustavljen s strani policistov, pa je naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog v slini pokazala pozitiven rezultat na kokain in benzodiazepin.

Predlagatelj je hkrati z obdolžilnim predlog vložil tudi predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja, čemur je prvo sodišče sledilo s sklepom z dne 23. 1. 2023. Zoper navedeni sklep je obdolženec vložil ugovor, katerega je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom argumentirano zavrnilo.

6. Obdolženec v pritožbenih navedbah ponavlja ugovorne trditve in svoje nestrinjanje z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja, vendar iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, pritožbenega sodišča ne prepriča v nezakonitost oziroma nepravilnost zaključka sodišča prve stopnje, sprejetega na dan 9. 2. 2023, o neutemeljenosti obdolženčevega ugovora z dne 1. 2. 2023. 7. Kot je obdolžencu pravilno pojasnilo že prvo sodišče v izpodbijanem sklepu, iz določbe prvega odstavka člena 113.a ZP-1 izhaja, da le v primeru, če je podan **utemeljen sum**, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil _prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija KT v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja_, mora prekrškovni organ v petih dneh ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Pri tem se skladno s prvim odstavkom 113.b člena ZP-1 sodišče pri odločanju o predlogu o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja omeji zgolj na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem vozniškega dovoljenja.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz _vsebine obdolžilnega predloga ter dokazov, ki jih je k obdolžilnem predlogu predložil predlagatelj_ (zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 15. 1. 2023 ter fotografija pozitivnega testa DrugWipe 6S), iz katerih izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat na kokain in benzodiazepin ter da je bil obdolženemu odrejen strokovni pregled.

Pri tem je sodišče prve stopnje obdolžencu pravilno pojasnilo, da k obdolžilnemu predlogu priloženi dokazi ne zadoščajo sami po sebi za zaključek, da je obdolženec odgovoren za očitani prekršek ter da je za izdajo obsodilne sodbe vsekakor potrebna analiza telesnih tekočin, ki so bile obdolžencu odvzete v okviru strokovnega pregleda. Vendar pa ti dokazi zadoščajo za zaključek, da je verjetnost, da je obdolženec vozil motorno kolo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih substanc večja od verjetnosti, da tega ni storil. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno vztraja na stališču, da je za začasen odvzem vozniškega dovoljenja po 113.b členu ZP-1 potrebno poročilo Inštituta za sodno medicino o toksikološki preiskavi. Pritožbeno izpostavljena nezanesljivost hitrega testa na droge na zaključek o verjetnosti storitve prekrška ne vpliva, saj zaključek o obstoju utemeljenega suma ne temelji zgolj na rezultatu testa DrugWipe 6S, temveč tudi na ugotovitvah policista glede izgleda in reakcij obdolženčevih oči, ki izhajajo iz zapisnika z dne 15. 1. 2023. Vsled temu pa so neutemeljene tudi pritožbene trditve, da bi bilo mogoče sklep o odvzemu vozniškega dovoljenja izdati šele dne 3. 2. 2023, ko je sodišče prejelo poročilo o toksikološki preiskavi oziroma smiselno zatrjevanje, da je sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja bil izdan preuranjeno.

8. Iz teh razlogov je bilo potrebno pritožbo zagovornika obdolženca, ki je v celoti neutemeljena, zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče vselej pazi uradoma (člen 159 ZP-1), izpodbijani sklep potrditi.

9. Ker je glede na podatke spisa predmetni postopek o prekršku bil s sodbo PR 63/2023 z dne 24. 2. 2023 na podlagi 8. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 pravnomočno ustavljen in obdolžencu z navedeno sodbo stroški postopka niso bili naloženi v plačilo, tudi obveznosti plačila sodne takse v zvezi z zavrnjeno pritožbo v tem postopku ni nastala.