Jedro

Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni dovoljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka za izpodbijanih 128,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 7. 2021 dalje do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 434,63 EUR za čas od 16. 7. 2021 do 26. 10. 2022 ter v II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati 562,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 7. 2021 dalje do plačila (I. točka izreka uvodoma navedene sodbe), poleg tega pa tudi stroške postopka v višini 301,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 8-dnevnega roka dalje do plačila (II. točka izreka uvodoma navedene sodbe).

2. Zoper citirano sodbo v določenem delu je tožena stranka vložila laično pritožbo. V tej je namreč navedla, da ni pravilen znesek terjatve, ker ne drži navedba tožeče stranke o trajanju zavarovalne pogodbe s prekinitvenim rokom 23. 2. 2020, saj je bila polica prekinjena z 10. 1. 2020 in sklenjeno novo zavarovanje z zavarovalnico X 14. 1. 2020. Pritožbi je kot dokaz priložila kopijo novo sklenjene police ter navedla, da zato terjani znesek 562,63 EUR ni pravilen, ampak je pravilen znesek 434,63 EUR. Prav tako je v pritožbi tožena stranka uveljavljala, da ne drži, da niso samovoljno plačevali – tekom trajanja pogodbe so imeli preplačilo v višini 256,00 EUR, ki pa ga zavarovalnica ni upoštevala in neusklajeno stanje terjatve je bil tudi ključni razlog neplačila. Ker razlog odprtega stanja ni samo na strani tožene stranke, ugovarja tudi delu stroškov. Pritožbi je priložila potrdilo o delnem plačilu po sodbi za znesek 434,63 EUR dne 26. 10. 2022. 3. Na pravilno vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Obravnavani spor je gospodarski spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). O pritožbi je zato na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Ker iz trditev tožene stranke v pritožbi izhaja, da odločitev prvostopenjskega sodišča v I. točki izreka izpodbija le delno, tj. v znesku 128,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16. 7. 2021 dalje do plačila in za zakonske zamudne obresti od zneska 434,63 EUR za čas od 16. 7. 2021 do 26. 10. 2022 (ter posledično v stroškovnem delu), je pritožbeno sodišče uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo le v tem obsegu. Upoštevaje delno plačilo terjatve po sodbi v višini 434,63 EUR z dne 26. 10. 2022 (B 2) se tožena stranka v tem delu z odločitvijo prvostopenjskega sodišča namreč strinja in je slednja (s potekom pritožbenega roka) za navedeni znesek glavnice že postala pravnomočna.

7. V pritožbenem postopku v gospodarskem sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani, je pritožbeno sodišče vezano na dejstveni substrat zadeve, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. V skladu s prvim odstavkom 458. člena ZPP je namreč sodbo in sklep, s katerim je končan postopek v sporih majhne vrednosti, mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

8. S pritožbenimi navedbami: - da ni pravilen znesek terjatve, ker ne drži navedba tožeče stranke o trajanju zavarovalne pogodbe s prekinitvenim rokom 23. 2. 2020, saj je bila polica prekinjena z 10. 1. 2020 in sklenjeno novo zavarovanje z zavarovalnico X dne 14. 1. 2020 ter da zato terjani znesek 562,63 EUR ni pravilen, ampak je pravilen znesek 434,63 EUR, in - da ne drži, da niso samovoljno plačevali – tekom trajanja pogodbe so imeli preplačilo v višini 256,00 EUR, ki pa ga zavarovalnica ni upoštevala in to je bil tudi ključni razlog neplačila, tj. neusklajeno stanje terjatve, pa uveljavlja tožena stranka ravno pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Smiselno namreč uveljavlja, da dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, niso pravilna in da zaradi zgodnejše odpovedi zavarovalne pogodbe dolgovani znesek ni (bil) tako visok kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijane sodbe. Ker omenjeni pritožbeni razlog v postopkih v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani pritožbeni postopek, kot že izpostavljeno, ni dovoljen, pritožbeno sodišče na tovrstne njene očitke ni odgovarjalo.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi tožene stranke torej niso upoštevni. Takšna presoja pritožbenega sodišča izkazuje neutemeljenost pritožbe tožene stranke, v posledici česar jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP), potem ko je ta uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

10. Ker tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, je odločanje o teh odpadlo.