Jedro

Tožena stranka trdi, da je Republika Slovenija s prevzemom Tehnično remontnega zavoda Bregana, prevzela tudi vse obveznosti, katere je delodajalec imel do delavcev tega centra. S tem ko sodišči druge in prve stopnje teh trditev nista šteli za pomembne, sta se postavili na pravno zmotno stališče. Zato je bilo treba obe sodbi razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Če je tožeča stranka na podlagi sporazuma res prevzela tudi obveznosti, da delavcem zavoda zagotovi stanovanje, oziroma jim nudi ustrezno stanovanjsko varstvo, tedaj je treba tožbeni zahtevek presojati tudi glede na te zatrjevane okoliščine, ki so lahko pravno odločilnega pomena.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala, da tožena stranka izprazni enosobno stanovanje št. 3, ki se nahaja v I. nadstropju hiše in ga izpraznjenega oseb in stvari izroči tožeči stranki. Toženo stranko je tudi obsodilo na plačilo pravdnih stroškov.

Tožena stranka se je pritožila, vendar je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Stališči obeh sodišč sta zmotni, saj se nista poglobili v pravno razmerje, ki je veljalo med vojaško oblastjo, stanovanjskim skladom in podjetji, ki so delala za potrebe armade, kot je bil zavod v Bregani. Toženec je bil v zavodu delavec in so zanj veljali predpisi iz delovnega razmerja. Toženec je že leta 1989 pridobil pravico do stanovanja, zato formalna dodelitev po 25.6.1991 ne more vplivati na njegove pravice. Med obveznosti tožeče stranke, kot pravnega naslednika toženčevega delodajalca spada tudi obveznost dodelitve stanovanja. Tožeča stranka bi to morala spoštovati tudi v mejah obveznosti, katere je prevzela s prevzemom zavoda. Ker gre za pravico iz delovnega razmerja, je v tem sporu pristojno sodišča združenega dela.

Na vročeno revizijo (390. člen ZPP) tožeča stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija je utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP v pravdi ni bilo. Tožena stranka trdi, da je podana stvarna pristojnost sodišča združenega dela (sedaj delovnega sodišča). Dejanska podlaga, katero je tožeča stranka navedla v tožbi, je vselitev tožene stranke brez veljavnega pravnega naslova (l. št. 1). Ta podlaga je ostala ves čas pravde nespremenjena. Tožena stranka pa je med drugim trdila, da je pridobila pravico do stanovanja na podlagi sklepa Tehnično remontnega zavoda Bregana že leta 1989, oz. da je tožeča stranka po sporazumu o prevzemu prevzela tudi obveznosti zavoda. Med strankama gre torej za premoženjskopravni spor (1. člen ZPP), katerega razrešitev spada pred redno sodišče. Zato očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

Podan pa je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Tožena stranka v reviziji ne oporeka več, da ima tožeča stranka aktivno legitimacijo za vložitev tožbe. Ravno tako ne trdi več, da bi bila odločba Komande garnizona Zagreb z dne 13.9.1991, zakonita. Trdi pa, da je Republika Slovenija s prevzemom Tehnično remontnega zavoda Bregana, prevzela tudi vse obveznosti, katere je delodajalec imel do delavcev tega centra. Za te navedbe je sodišče prve stopnje menilo, (kar je sprejelo tudi sodišče druge stopnje), da za rešitev tega spora niso pomembne.

S tem ko sodišči druge in prve stopnje teh trditev nista šteli za pomembne, sta se postavili na pravno zmotno stališče. Zato je bilo treba obe sodbi razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (2. odstavek 395. člena ZPP). Če je tožeča stranka na podlagi sporazuma res prevzela tudi obveznosti, da delavcem zavoda zagotovi stanovanje, oziroma jim nudi ustrezno stanovanjsko varstvo, tedaj je treba tožbeni zahtevek presojati tudi glede na te zatrjevane okolišine, ki so lahko pravno odločilnega pomena.

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje preveri, ali so navedbe tožene stranke točne in glede na ugotovitve ponovno odloči. Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, saj tožena stranka teh stroškov ni priglasila.