Jedro

Poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

Iz pravice do nepristranskega sojenja izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Nepristranskost sodnika pa je zagotovljena s tem, da pri njem ne obstajajo takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločati nepristransko (t.i. subjektivni videz nepristranskosti). Pravica do nepristranskega sojenja vsebuje še zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni videz nepristranskosti).

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče v Y.

Obrazložitev

1. Okrožno državno tožilstvo v Celju je na Okrajno sodišče v X zoper osumljeno A. A. vložilo predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zaradi treh kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe po prvem odstavku 190. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Okrajna sodnica B. B. je zaradi obstoja tehtnih razlogov po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) višjemu sodišču predlagala prenos krajevne pristojnosti. V predlogu je navedla, da je A. A., zoper katero je podan predlog za posamezna preiskovalna dejanja, zaposlena na Okrožnem sodišču v X na delovnem mestu višje pravosodne svetovalke I. Med vsemi sodniki in višjimi pravosodnimi svetovalci tamkajšnjega okrajnega in okrožnega sodišča obstajajo tesna kolegialna razmerja, saj gre za manjši sodišči, pri čemer se torej zaposleni medsebojno poznajo, se redno srečujejo in tesno sodelujejo pri vsakodnevnem delu. Predlagateljica ocenjuje, da navedene okoliščine objektivno ne zagotavljajo nepristranskega sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in predstavljajo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Višjemu sodišču zato predlaga, da za postopek določi drugo pristojno sodišče. 3. Predlog je utemeljen.

4. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstajajo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo neodvisnega in nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP. 5. Po ustaljeni sodni praksi1 poznanstva med sodniki oziroma med delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti odločanja. Iz pravice do nepristranskega sojenja namreč izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičen dvom, da v sporu ne more več odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Nepristranskost sodnika pa je zagotovljena s tem, da pri njem ne obstajajo takšne okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbujale upravičen dvom, da o zahtevi ne bo mogel odločati nepristransko (t.i. subjektivni videz nepristranskosti). Pravica do nepristranskega sojenja vsebuje še zahtevo, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohrani videz nepristranskosti (t.i. objektivni videz nepristranskosti). Nepristranskost sodnikov kot nosilcev sodne funkcije na posameznih sodiščih je treba namreč ocenjevati tudi po zunanjem izrazu, torej po tem, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se le-ta razume v očeh javnosti. Ni torej dovolj, da sodišče v postopku odloča nepristransko, ampak mora biti sodišče tudi sestavljeno tako, da ne obstajajo nikakršne okoliščine, ki bi vzbudile dvom o videzu nepristranskosti sodnikov.2

6. Po presoji višjega sodišča okoliščine, ki so navedene v predlogu okrajne sodnice, dajejo podlago za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti. Okoliščine konkretnega primera, ko je osumljenka zaposlena na Okrožnem sodišču v X in se redno srečuje s sodniki in višjimi pravosodnimi svetovalci tamkajšnjega okrajnega in okrožnega sodišča, pri čemer gre za manjši sodišči, kjer se zaposleni medsebojno poznajo in tesno sodelujejo pri vsakodnevnem delu, bi namreč v očeh razumnega opazovalca utegnile vzbuditi dvom v nepristranskost sodišča, če bi se posamezna preiskovalna dejanja opravljala na Okrajnem sodišču v X. 7. Višje sodišče je po ugotovitvi, da predlagateljičine navedbe utemeljujejo tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti v smislu 35. člena ZKP, za odločanje v predmetni zadevi določilo Okrajno sodišče v Y. 8. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

1 Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS I Kr 32/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 38/2006 z dne 4. 7. 2006, I Kr 8/2007 z dne 3. 11. 2007, I Kr 36466/2016 z dne 15. 12. 2016 in druge. 2 Tako sklep VSRS I Kr 7493/2021 z dne 18. 3. 2021.